Zvezdna črna luknja: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 13:19, 19. december 2005

Zvezdne ali stelarne črne luknje so končna oblika razvoja zelo masivnih zvezd. Zvezde z od približno tremi Sončevo maso (modre velikanke) na koncu svojega življenja eksplodirajo kot supernove tipa II, ob čemer se ostanek zvezde gravitacijsko sesede v črno luknjo. Masa takšnih črnih lukenj je nekje med 3,00 pa vse do skoraj štiridesetkratno maso Sonca (odvisno od tega koliko snovi zvezde se je izgubilo v Vesolje ob eksploziji). Ker je njena gostota neskončna, se snov pri padanju nanjo močno stisne in segreje, pri tem pa seva rentgenske žarke. Črno luknjo obdaja akrecijski disk. Ker je ubežna hitrost velikanska in večja od svetlobne, temu ultimativnemu eksotičnemu telesu ne pobegne niti svetloba. Črne luknje na nek čuden, še nerazumljen način vplivajo tudi na samo naravo časa, pomembno vlogo pa so imele tudi pri nastanku in pospešenem krčenju medzvezdnega plina v galaktičnih ravninah. Posledično bi lahko rekli, da so prav ti objekti veliko prispevali k nastanku življenja kot ga poznamo tudi na Zemlji.

Ta članek o astronomiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Redakcija: 23:37, 26. november 2005 uredi KocjoBot (pogovor \| prispevki) Boti 303.341 urejanj m Avtomatizirana zamenjava besedila ← Starejše urejanje		Redakcija: 13:19, 19. december 2005 uredi razveljavi Edmoon (pogovor \| prispevki) 111 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	'''Zvezdne''' ali '''stelarne črne luknje''' so končna oblika razvoja zelo masivnih [[zvezda\|zvezd]]. Zvezde z od približno ~~osem do desetkratno~~ [[~~Sončeva~~ ~~masa~~\|Sončevo maso]] ([[modra velikanka\|modre velikanke]]) na koncu svojega življenja eksplodirajo kot [[supernova\|supernove]] tipa II, ob čemer se ostanek zvezde [[gravitacijsko sesedanje\|gravitacijsko sesede]] v [[črna luknja\|črno luknjo]]. [[Masa]] takšnih črnih lukenj je nekje med ~~osem~~ in ~~petnajstkratno~~ maso Sonca (odvisno od tega koliko [[snov]]i zvezde se je izgubilo v [[Vesolje\|Vesolje]] ob eksploziji).		'''Zvezdne''' ali '''stelarne črne luknje''' so končna oblika razvoja zelo masivnih [[zvezda\|zvezd]]. Zvezde z od približno tremi [[Sončevimi masami\|Sončevo maso]] ([[modra velikanka\|modre velikanke]]) na koncu svojega življenja eksplodirajo kot [[supernova\|supernove]] tipa II, ob čemer se ostanek zvezde [[gravitacijsko sesedanje\|gravitacijsko sesede]] v [[črna luknja\|črno luknjo]]. [[Masa]] takšnih črnih lukenj je nekje med 3,00 pa vse do skoraj štiridesetkratno maso Sonca (odvisno od tega koliko [[snov]]i zvezde se je izgubilo v [[Vesolje\|Vesolje]] ob eksploziji). Ker je njena gostota neskončna, se snov pri padanju nanjo močno stisne in segreje, pri tem pa seva rentgenske žarke. Črno luknjo obdaja akrecijski disk. Ker je ubežna hitrost velikanska in večja od svetlobne, temu ultimativnemu eksotičnemu telesu ne pobegne niti svetloba. Črne luknje na nek čuden, še nerazumljen način vplivajo tudi na samo naravo časa, pomembno vlogo pa so imele tudi pri nastanku in pospešenem krčenju medzvezdnega plina v galaktičnih ravninah. Posledično bi lahko rekli, da so prav ti objekti veliko prispevali k nastanku življenja kot ga poznamo tudi na Zemlji.

	{{astro-stub}}		{{astro-stub}}