Trdnina: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.1) (robot Dodajanje: ia:Solido
MrFREUD (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2: Vrstica 2:


'''Trdnína''' (oznaka '''S'''), tudi '''trdna snov''', je [[snov]] v trdem [[agregatno stanje|agregatnem stanju]], ki zavzema stalno [[prostornina|prostornino]] z določeno [[oblika|obliko]]. [[Gradnik]]i [[trdota|trdne]] [[snov]]i ([[atom]]i, [[molekula|molekule]]) so med seboj trdno povezani z [[elektromagnet]]no [[indukcija|indukcijo]]. [[Atom]]i so razporejeni v [[kristal]]no [[kristalni sistem|mrežo]] z urejeno [[zgradba|zgradbo]]) zato se trdna telesa upirajo spremembi oblike. Pri [[segrevanje|segrevanju]] se trdnina spremeni v [[kapljevina|kapljevino]]. Pri nekaterih snoveh, kot sta na primer [[jod]] in [[suhi led]] ([[ogljikov dioksid]]), pa neposredno preide v [[plin]]. Ta pojav imenujemo [[sublimacija]].
'''Trdnína''' (oznaka '''S'''), tudi '''trdna snov''', je [[snov]] v trdem [[agregatno stanje|agregatnem stanju]], ki zavzema stalno [[prostornina|prostornino]] z določeno [[oblika|obliko]]. [[Gradnik]]i [[trdota|trdne]] [[snov]]i ([[atom]]i, [[molekula|molekule]]) so med seboj trdno povezani z [[elektromagnet]]no [[indukcija|indukcijo]]. [[Atom]]i so razporejeni v [[kristal]]no [[kristalni sistem|mrežo]] z urejeno [[zgradba|zgradbo]]) zato se trdna telesa upirajo spremembi oblike. Pri [[segrevanje|segrevanju]] se trdnina spremeni v [[kapljevina|kapljevino]]. Pri nekaterih snoveh, kot sta na primer [[jod]] in [[suhi led]] ([[ogljikov dioksid]]), pa neposredno preide v [[plin]]. Ta pojav imenujemo [[sublimacija]].

Klasifikacija Trdne snovi - glede na red:
# [[kristali]] - vsebujejo red kratkega in dolgega dosega. Vzorčna celica se ponavlja. Vedno so prisotna odstopanja od prafilnosti t.im. [[defekti]], ki so lahko
* točkovni,
* linijski ali
* vovršinski.
# [[amorfne snovi]] - samo red kratkega dosega, na veliki razdalji se vzorec ne ponavlja.


{{chem-stub}}
{{chem-stub}}

Redakcija: 22:55, 12. julij 2011

Enokristalinska oblika trdninskega insulina

Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko. Gradniki trdne snovi (atomi, molekule) so med seboj trdno povezani z elektromagnetno indukcijo. Atomi so razporejeni v kristalno mrežo z urejeno zgradbo) zato se trdna telesa upirajo spremembi oblike. Pri segrevanju se trdnina spremeni v kapljevino. Pri nekaterih snoveh, kot sta na primer jod in suhi led (ogljikov dioksid), pa neposredno preide v plin. Ta pojav imenujemo sublimacija.

Klasifikacija Trdne snovi - glede na red:

  1. kristali - vsebujejo red kratkega in dolgega dosega. Vzorčna celica se ponavlja. Vedno so prisotna odstopanja od prafilnosti t.im. defekti, ki so lahko
  • točkovni,
  • linijski ali
  • vovršinski.
  1. amorfne snovi - samo red kratkega dosega, na veliki razdalji se vzorec ne ponavlja.