Dagerotipija

Umetnikov atelje, Dagerov dagerotip iz leta 1837

Dagerotipija, je najstarejši način fotografiranja.

Beseda dageretopija je sestavljena iz osebnega imena Daguerre + -tipija (iz gr. typos = udar, vtisk, kov, posnetek).

Dagerotipija je fotografiranje na posebno kovinsko ploščo. Imenovana je po francoskem slikarju L. Daguerru. Postopek je bil razvit leta 1839. Posnetek - dagerotip - je pozitivna slika na spoliranem premazu srebra na bakreni plošči.

Postopek izdelave obsega pet tehnoloških operacij:

• oslojevanje - na bakreno ploščo elektrolitsko nanesejo sloj srebra in ga polirajo do visokega leska
• senzibiliziranje - v komori, ki ne prepušča svetlobe ploščo izpostavijo učinkovanju ionizacijskih jodovih par
• osvetljevanje - v primerni kameri senzibilizirano ploščo osvetljujejo do 20 minut.
• razvijanje - pri razvijanju učinkujejo vroče pare živega srebra, ki se sorazmerno z osvetlitvijo spaja s srebrom na plošči in ustvarja svetle lise
• fiksiranje - spiranje s šibko raztopino kuhinjske soli, s spiranjem dobi slika obstojnost

Sliko na dagerotipu tvori mlečna usedlina živosrebrne spojine v svetlih delih in razkrito srebro črne barve v temnih delih. Nastala slika je ena sama in je ni mogoče razmnoževati.

Med prvimi, ki so ustvarjali slike v dagerotipiji je bil tudi slovenski slikar Primož Škof.

Viri

• Slovar Slovenskega knjižnega jezika. (1973). Knjiga 1. Ljubljana: DZS.
• Verbinc, France. (1979). Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba.
• Veliki splošni leksikon (2006). Knjiga 4. Ljubljana:DZS.