Klorofil: Razlika med redakcijama
m r2.7.1) (robot Spreminjanje: pl:Chlorofile |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[slika:Chlorophyll a.svg|thumb|right|Strukturna formula klorofila a]] |
[[slika:Chlorophyll a.svg|thumb|right|Strukturna formula klorofila a]] |
||
'''Klorofíl''' (iz [[grščina|grščine]] chloros - ''zelen'', phyllos - ''list'') je zeleno barvilo v [[rastlina]]h, [[alge|algah]] in [[modrozelene cepljivke|modrozelenih cepljivkah]], ki je zelo pomembno v procesu |
'''Klorofíl''' (iz [[grščina|grščine]] chloros - ''zelen'', phyllos - ''list'') je zeleno barvilo v [[rastlina]]h, [[alge|algah]] in [[modrozelene cepljivke|modrozelenih cepljivkah]], ki je zelo pomembno v procesu fotosinteze (proces, ki se dogaja v zelenih listih-rastlinah, pri sončni svetlobi) . Kemijsko je heterociklična [[aromatska spojina]] z [[ion]]om [[magnezij]]a v sredini obroča in več stranskimi verigami. Glede na zgradbo stranskih verih ločimo več tipov klorofilov. So del [[beljakovina|beljakovinskih]] kompleksov v notranjih membranah [[kloroplast]]ov, ki jim pravimo [[fotosistem]]i. |
||
Klorofil absorbira modri in rdeči del [[spekter elektromagnetnega valovanja|spektra]] in odbija zelenega, kar daje rastlinam značilno zeleno barvo. Ko vanj zadene [[foton]] ustrezne [[valovna dolžina|valovne dolžine]], se magnezijev ion v molekuli klorofila vzbudi in odda [[elektron]] naslednji molekuli v fotosintetski kaskadi, kjer se elektron vključi v [[elektronska transportna veriga|elektronsko transportno verigo]]. Tako se [[energija]] fotona na koncu porabi za izgradnjo energijsko bogatih organskih snovi, predvsem [[adenozintrifosfat|ATP]]. |
Klorofil absorbira modri in rdeči del [[spekter elektromagnetnega valovanja|spektra]] in odbija zelenega, kar daje rastlinam značilno zeleno barvo. Ko vanj zadene [[foton]] ustrezne [[valovna dolžina|valovne dolžine]], se magnezijev ion v molekuli klorofila vzbudi in odda [[elektron]] naslednji molekuli v fotosintetski kaskadi, kjer se elektron vključi v [[elektronska transportna veriga|elektronsko transportno verigo]]. Tako se [[energija]] fotona na koncu porabi za izgradnjo energijsko bogatih organskih snovi, predvsem [[adenozintrifosfat|ATP]]. |
||
Obroč je po zgradbi enak hemu, aktivnemu delu molekule [[hemoglobin]]a (sestavni del [[kri|krvi]]), le da ima ta namesto [[Mg|magnezijevega]] [[ion]]a, ion [[železo|železa |
Obroč je po zgradbi enak hemu, aktivnemu delu molekule [[hemoglobin]]a (sestavni del [[kri|krvi]]), le da ima ta namesto [[Mg|magnezijevega]] [[ion]]a, ion [[železo|železa)). |
||
{{biochem-stub}} |
{{biochem-stub}} |
Redakcija: 20:56, 11. januar 2011
Klorofíl (iz grščine chloros - zelen, phyllos - list) je zeleno barvilo v rastlinah, algah in modrozelenih cepljivkah, ki je zelo pomembno v procesu fotosinteze (proces, ki se dogaja v zelenih listih-rastlinah, pri sončni svetlobi) . Kemijsko je heterociklična aromatska spojina z ionom magnezija v sredini obroča in več stranskimi verigami. Glede na zgradbo stranskih verih ločimo več tipov klorofilov. So del beljakovinskih kompleksov v notranjih membranah kloroplastov, ki jim pravimo fotosistemi.
Klorofil absorbira modri in rdeči del spektra in odbija zelenega, kar daje rastlinam značilno zeleno barvo. Ko vanj zadene foton ustrezne valovne dolžine, se magnezijev ion v molekuli klorofila vzbudi in odda elektron naslednji molekuli v fotosintetski kaskadi, kjer se elektron vključi v elektronsko transportno verigo. Tako se energija fotona na koncu porabi za izgradnjo energijsko bogatih organskih snovi, predvsem ATP.
Obroč je po zgradbi enak hemu, aktivnemu delu molekule hemoglobina (sestavni del krvi), le da ima ta namesto magnezijevega iona, ion [[železo|železa)).