Koeficient upora: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 23:37, 19. maj 2010

Koeficiènt upôra (običajna oznaka c_v, c_u in tudi C_d) je v dinamiki tekočin brezrazsežna količina, ki določa upor telesa v tekočini, kot sta na primer zrak ali voda.^[1] Nastopa v kvadratnem zakonu upora, kjer manjši koeficient upora pomeni, da bo imelo telo manj aerodinamičnega ali hidrodinamičnega upora. Koeficient upora je vedno povezan z določeno površino.^[2]

Koeficinet upora poljubnega telesa vključuje učinke dveh osnovnih prispevkov k uporu dinamike tekočin: površinsko trenje in oblikovni upor. Koeficient upora pri dvigajočem letalskem krilu ali krilu hidrogliserja vsebuje tudi učinke, ki jih povzroča vzgonsko-inducirani upor.^[3]^[4] Pri koeficientu upora celotne strukture, kot je letalsko krilo, so pomembni tudi učinki interferenčnega upora.^[5]^[6]

Po kvadratnem zakonu upora:

F_{\rm {u}}=kv^{2}={\frac {1}{2}}c_{\rm {v}}\rho Sv^{2}\!\,

je sila upora na telo sorazmerna z gostoto tekočine in kvadratom relativne hitrosti med telesom in tekočino. Koeficient upora ni konstanta, ampak se spreminja s hitrostjo, smerjo toka, obliko in velikostjo telesa, gostoto in viskoznostjo tekočine. Hitrost, kinematično viskoznost in značilno dolžino podaja brezrazsežno Reynoldsovo število $\mathrm {Re}$ . Koeficient upora je tako funkcija $\mathrm {Re}$ . V toku stisljive tekočine je pomembna tudi hitrost zvoka, tako da je $c_{\rm {v}}$ tudi funkcija Machovega števila $\mathrm {M}$ .

Opombe in sklici

↑ Breuer (1993), str. 45.
↑ McCormick (1979), str. 24.
↑ Clancy (1975), razdelek 5.18
↑ Abbott, Von Doenhoff (1959), razdelka 1.2 in 1.3.
↑ »NASA's Modern Drag Equation« (v v angleščini). Pridobljeno 19. maja 2010.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
↑ Clancy (1975), rezdelek 11.17.

Viri

Abbott, Ira Herbert (1959). Theory of Wing Sections. New York: Dover Publications Inc. Standard Book Number 486-60586-8. {{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter |coauthors= (predlagano je |author=) (pomoč)
Breuer, Hans (1993). Atlas klasične in moderne fizike. Ljubljana: DZS. COBISS 35693056. ISBN 86-341-1105-9.
Clancy, Laurence J. (1975). Aerodynamics. London: Pitman Publishing Limited. ISBN 0 273 01120 0.
McCormick, Barnes W. (1979). Aerodynamics, Aeronautics, and Flight Mechanics. New York: John Wiley & Sons, Inc. ISBN 0-471-03032-5.

Ta članek o fiziki je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[breuer_1993-1] Breuer (1993), str. 45.

[2] McCormick (1979), str. 24.

[3] Clancy (1975), razdelek 5.18

[4] Abbott, Von Doenhoff (1959), razdelka 1.2 in 1.3.

[5] »NASA's Modern Drag Equation« (v v angleščini). Pridobljeno 19. maja 2010.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)

[6] Clancy (1975), rezdelek 11.17.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
-'''Koeficient upora''' (običajno označen kot ''c''<sub>v</sub> ali ''c''<sub>u</sub>) je v [[dinamika tekočin|dinamiki tekočin]] [[brezrazsežna količina]], ki določa [[upor sredstva|upor]] [[telo (fizika)|telesa]] v [[tekočina|tekočini]], kot sta na primer [[zrak]] ali [[voda]]. Nastopa v [[kvadratni zakon upora|kvadratnem zakonu upora]], kjer manjši koeficient upora pomeni, da bo imelo telo manj [[aerodinamika|aerodinamičnega]] ali [[hidrodinamika|hidrodinamičnega]] upora. Koeficient upora je vedno povezan z določeno površino.<ref>McCormick (1979), str. 24.</ref>
+'''Koeficiènt upôra''' (običajna oznaka ''c''<sub>v</sub>, ''c''<sub>u</sub> in tudi ''C''<sub>d</sub>) je v [[dinamika tekočin|dinamiki tekočin]] [[brezrazsežna količina]], ki določa [[upor sredstva|upor]] [[telo (fizika)|telesa]] v [[tekočina|tekočini]], kot sta na primer [[zrak]] ali [[voda]].<ref name="breuer_1993">Breuer (1993), str. 45.</ref> Nastopa v [[kvadratni zakon upora|kvadratnem zakonu upora]], kjer manjši koeficient upora pomeni, da bo imelo telo manj [[aerodinamika|aerodinamičnega]] ali [[hidrodinamika|hidrodinamičnega]] upora. Koeficient upora je vedno povezan z določeno površino.<ref>McCormick (1979), str. 24.</ref>
-Koeficinet upora poljubnega telesa vključuje učinke dveh osnovnih prispevkov k uporu dinamike tekočin: površinsko trenje in oblikovni upor. Koeficient upora pri dvigajočem letalskem [[aeroprofil krila|krilu]] ali krilu [[hidrogliser]]ja vsebuje tudi učinke, ki jih povzroča vzgonsko-inducirani upor. Pri koeficientu upora celotne strukture, kot je [[letalsko krilo]], so pomembni tudi učinki interferenčnega upora.
+Koeficinet upora poljubnega telesa vključuje učinke dveh osnovnih prispevkov k uporu dinamike tekočin: površinsko trenje in oblikovni upor. Koeficient upora pri dvigajočem letalskem [[aeroprofil krila|krilu]] ali krilu [[hidrogliser]]ja vsebuje tudi učinke, ki jih povzroča vzgonsko-inducirani upor.<ref>Clancy (1975), razdelek 5.18</ref><ref>Abbott, Von Doenhoff (1959), razdelka 1.2 in 1.3.</ref> Pri koeficientu upora celotne strukture, kot je [[letalsko krilo]], so pomembni tudi učinki interferenčnega upora.<ref>{{navedi splet|url=http://wright.nasa.gov/airplane/drageq.html|title=NASA’s Modern Drag Equation|accessdate=2010-05-19|language=v angleščini}}</ref><ref>Clancy (1975), rezdelek 11.17.</ref>
+Po kvadratnem zakonu upora:
+: <math> F_{\rm u} = k v^{2} = \frac{1}{2} c_{\rm v} \rho S v^{2} \!\, </math>
+je [[sila upora]] na telo sorazmerna z [[gostota|gostoto]] tekočine in [[kvadrat (algebra)|kvadrat]]om relativne [[hitrost]]i med telesom in tekočino. Koeficient upora ni [[fizikalna konstanta|konstanta]], ampak se spreminja s hitrostjo, smerjo toka, obliko in velikostjo telesa, gostoto in [[viskoznost]]jo tekočine. Hitrost, [[kinematična viskoznost|kinematično viskoznost]] in značilno dolžino podaja brezrazsežno [[Reynoldsovo število]] <math>\mathrm{Re}</math>. Koeficient upora je tako funkcija <math>\mathrm{Re}</math>. V toku stisljive tekočine je pomembna tudi [[hitrost zvoka]], tako da je <math>c_{\rm v}</math> tudi funkcija [[Machovo število|Machovega števila]] <math>\mathrm{M}</math>.
 == Opombe in sklici ==
-{{opombe}}
+{{opombe|2}}
 == Viri ==
+* {{navedi knjigo|last=Abbott|first=Ira Herbert|authorlink=Ira Herbert Abbott|coauthors=Von Doenhoff, Albert E.|year=1959|title=Theory of Wing Sections|publisher=Dover Publications Inc.|location=New York|id=Standard Book Number 486-60586-8}}
+* {{navedi knjigo|last=Breuer|first=Hans|title=Atlas klasične in moderne fizike|location=Ljubljana|publisher=DZS|year=1993|isbn=86-341-1105-9|cobiss=35693056}}
+* {{navedi knjigo|last=Clancy|first=Laurence J.|year=1975|title=Aerodynamics|publisher=Pitman Publishing Limited|location=London|isbn=0 273 01120 0}}
 * {{navedi knjigo|last=McCormick|first=Barnes W.|year=1979|title=Aerodynamics, Aeronautics, and Flight Mechanics|publisher=John Wiley & Sons, Inc.|location=New York|isbn=0-471-03032-5}}
 {{phys-stub}}