Cipresasti mleček: Razlika med redakcijama
m →Zdravilne lastnosti: tn |
m interwiki |
||
| Vrstica 64: | Vrstica 64: | ||
[[es:Euphorbia cyparissias]] |
[[es:Euphorbia cyparissias]] |
||
[[fr:Euphorbe petit-cyprès]] |
[[fr:Euphorbe petit-cyprès]] |
||
[[hsb:Sucha mlóčeń]] |
|||
[[it:Euphorbia cyparissias]] |
[[it:Euphorbia cyparissias]] |
||
[[lt:Siauralapė karpažolė]] |
[[lt:Siauralapė karpažolė]] |
||
Redakcija: 20:06, 3. maj 2010
| Cipresasti mleček | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Euphorbia cyparissias L. |
Cipresasti mleček tudi garjavi mleček (znanstveno ime Euphorbia cyparissias) je zelnata trajnica z močno razraslo koreniko iz katere zraste po več do 0.5 m visokih stebel, ki so gosto olistana. Vsi deli rastline vsebujejo za mlečke značilen bel sok - mleček, ki je strupen.
Uspeva v srednji, južni in vzhodni Evropi, zahodni Sibiriji in Severni Ameriki[1]. Najdemo ga na pašnikih, v kamnitih gozdovih, gozdnih obronkih, ...
Opis rastline
Rumenozeleni cvetovi so enospolni, združeni v ciatije. Ciatij je sestavljen iz enega pecljatega ženskega cveta, ki je brez cvetnega odevala, obdaja pa ga 5 skupin moških cvetov (več moških cvetov ima 1 prašnik). Cvetove obdaja čašast ovoj ciatija, ki ima na robu nameščene medovne žleze. Pri dnu ciatija so podporni listi. Posamezni ciatiji so združeni v pakobulasta socvetja.[2]
Steblo je pokončno. Listi so ozko suličasti, svetlo do temnozelene barve. Široki so 2–3 mm ali še ožji, brez prilistov, premenjalni.
Plodovi so pokovci, ki razpadejo v 3 plodiče.
Učinkovine
Vsa rastlina je strupena zaradi mlečka, v katerem je lakton euforbon, nekaj smole, kavčuk in euforbin. V zelišču so še čreslovine in holin, v cvetu luteolin, v semenu pa maščobe.
Euforbon je grenkega okusa. Lokalno povzroča na koži vnetje z mehurji in nekrozami (odmiranjem tkiva). Če pride mleček v oči, nastanejo huda vnetja. Uživanje mlečka povzroča bolečine v črevesju, drisko itd., znani so tudi smrtni primeri[3].
Zdravilne lastnosti
V ljudski medicini so ga pogosto uporabljali za odstranjevanje bradavic, čeprav je učinek dvomljiv. Pripravek se uporablja za zdravljenje kožnih bolezni, predvsem aken in šena, luskavice.[1]
Zajedavci
Cipresasti mleček, okužen z glivo Uromyces pisi-sativi, je cipresastemu mlečku malo podoben. Gliva prepreči nastanek cvetov in ga tako sterilizira. Na vrhu stebla se razvijejo le rumenkasti pacvetovi, brez pestiča in prašnikov. Spremenjeni so tudi listi. Namesto številnih ozkih listov ima okužena rastlina manj listov, ki so širši, na spodnji strani listne ploskve pa so razmnoževalni organi glive[4].
Galerija
-
Pakobulasto socvetje -
Ko ciatiji odcvetijo, se podporni listi pogosto obarvajo rdeče. -
Zajedavska gliva Uromyces pisi-sativi
Reference
- ↑ 1,0 1,1 T. Petauer (1999). Leksikon rastlinskih bogastev. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 168–169. ISBN 86-365-0133-4.
- ↑ Martinčič A. s sod. (2007). Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 978-961-251-026-8.
- ↑ Martinčič - Sušnik (1961). Poznate strupene rastline?. Ljubljana: Cankarjeva Založba. str. 168-169).
- ↑ Peter Skoberne (2003). »Prevzem nadzora«. GEA. Pridobljeno 28. aprila 2010.
{{navedi revijo}}: Prezrt neznani parameter|month=(pomoč)
Zunanje povezave
