Suha teža: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{v delu}} |
{{v delu}} |
||
'''Suha [[teža]] biomase''', je masa celotnega organizma ali njegovih delov brez vsebnosti vode.<br> |
'''Suha [[teža]] biomase''', je [[masa]] celotnega [[organizem|organizma]], snovi, pripravka, materiala ali njegovih delov brez vsebnosti vode.<br> |
||
V vsakem organizmu se lahko delež vode stalno spreminja zato določamo biomaso v |
V vsakem organizmu se lahko delež vode stalno spreminja zato določamo [[biomasa|biomaso]] v [[enota]]h suhe teže biomase ([[gram]]ih, [[kilogram]]ih). Dobimo jo po sušenju sveže biomase na [[temperatura|temperaturi]] 100<sup>0</sup>C, vse dokler ne dobimo stalne teže. Ta teža je suha teža biomase.<br> |
||
== Uporaba == |
|||
Suha teža biomase se kot [[količina]] veliko uporablja predvsem na področjih [[kemija|kemije]], [[biologija|biologije]] in [[fizika|fizike]], saj na teh področjih večkrat pride do situacij, ko nas zanimajo določene lastnosti neke [[snov]]i, [[material]]a, [[pripravek|pripravka]] ali [[organizem|organizma]] in nam delež vode, ki ga le te vsebujejo, onemogočajo dostop do pravilnih rezultatov.<br> |
|||
Veliko vlogo igra tudi pri določanju [[kalorična vrednost|kaloričnih vrednosti]] materialov ali snovi, to pa ravno zaradi tega, ker se lahko v istem materialu ali snovi delež vode bistveno spreminja.<br> |
|||
Uporablja se tudi v [[medicina|medicini]] in [[farmacija|farmaciji]].<br> |
|||
== Vir == |
== Vir == |
||
Hfuszyk,Halina,et.al.,"''Slovar ekologije''",DZS,Ljubljana,[[1998]] |
Hfuszyk,Halina,et.al.,"''Slovar ekologije''",DZS,Ljubljana,[[1998]] |
Redakcija: 15:37, 27. januar 2010
Ta članek je za krajši čas rezerviran, saj ga namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da strani v tem času ne spreminjate, saj bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj. Če je iz zgodovine strani razvidno, da je zadnjih nekaj dni ni spreminjal nihče, lahko to predlogo odstranite. |
Suha teža biomase, je masa celotnega organizma, snovi, pripravka, materiala ali njegovih delov brez vsebnosti vode.
V vsakem organizmu se lahko delež vode stalno spreminja zato določamo biomaso v enotah suhe teže biomase (gramih, kilogramih). Dobimo jo po sušenju sveže biomase na temperaturi 1000C, vse dokler ne dobimo stalne teže. Ta teža je suha teža biomase.
Uporaba
Suha teža biomase se kot količina veliko uporablja predvsem na področjih kemije, biologije in fizike, saj na teh področjih večkrat pride do situacij, ko nas zanimajo določene lastnosti neke snovi, materiala, pripravka ali organizma in nam delež vode, ki ga le te vsebujejo, onemogočajo dostop do pravilnih rezultatov.
Veliko vlogo igra tudi pri določanju kaloričnih vrednosti materialov ali snovi, to pa ravno zaradi tega, ker se lahko v istem materialu ali snovi delež vode bistveno spreminja.
Uporablja se tudi v medicini in farmaciji.
Vir
Hfuszyk,Halina,et.al.,"Slovar ekologije",DZS,Ljubljana,1998