Jugoslovanska ljudska armada: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: pt:Exército Popular Iugoslavo |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 20: | Vrstica 20: | ||
Takoj po osamosvojitvi Slovenije [[25. junij]]a [[1991]] je jugoslovanski [[Zvezni izvršni svet]] sprejel takoimenovani »Odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji«, s katerim je pravno podprl intervencijo JLA proti slovenskim mejam in [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|letališču Brnik]]. V [[Slovenska osamosvojitvena vojna|desetdnevni vojni]] je slovenska vojska vojaško premagala JLA in pod političnim mentorstvom [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]] je bil sklenjen [[Brionski sporazum]]. Zadnji vojaki JLA so Slovenijo zapustili v noči od 25. do [[26. oktober|26. oktobra]] [[1991]] z ladjo iz [[Koper|koprskega]] pristanišča. |
Takoj po osamosvojitvi Slovenije [[25. junij]]a [[1991]] je jugoslovanski [[Zvezni izvršni svet]] sprejel takoimenovani »Odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji«, s katerim je pravno podprl intervencijo JLA proti slovenskim mejam in [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|letališču Brnik]]. V [[Slovenska osamosvojitvena vojna|desetdnevni vojni]] je slovenska vojska vojaško premagala JLA in pod političnim mentorstvom [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]] je bil sklenjen [[Brionski sporazum]]. Zadnji vojaki JLA so Slovenijo zapustili v noči od 25. do [[26. oktober|26. oktobra]] [[1991]] z ladjo iz [[Koper|koprskega]] pristanišča. |
||
== Čini Jugoslovánske ljúdske armáde == |
|||
* [[Vojaški čini|čini]] [[Kopenska vojska|kópenske vôjske]] in [[Vojno letalstvo|letálstva]]; kot ostáli vojáški čini, so pisani z malo začetno črko. |
|||
{|class="prettytable" width="100%" cellpadding="6" align="center" |
|||
!width="20%" |<ref>Korošec, Tomo; Petelin, Stanko; Suhadolnik, Stane; [et al.] ''Vojaški slovar'', Partizanska knjiga, Ljubljana, 1977.</ref> |
|||
!width="40%" |Ženskega spola |
|||
!width="40%" |Moškega spola |
|||
|- |
|||
|rowspan="4"|<center>'''[[General|generáli]]<br/>in<br/>[[General|generálinje]]'''</center> |
|||
|<center>'''generálinja armáde'''<center> |
|||
|<center>'''generál armáde'''<center> |
|||
|- |
|||
|<center>'''generálpolkóvnica'''<center> |
|||
|<center>'''generálpolkóvnik'''<center> |
|||
|- |
|||
|<center>'''generálpòdpolkóvnica'''<center> |
|||
|<center>'''generálpòdpolkóvnik'''<center> |
|||
|- |
|||
|<center>'''generálmajórka'''<center> |
|||
|<center>'''generálmajór'''<center> |
|||
|- |
|||
|rowspan="7" |<center>'''[[Častnik|oficirja]]<br/>(částniki)'''<center> |
|||
|<center>'''polkóvnica'''<center> |
|||
|<center>'''polkóvnik'''<center> |
|||
|- |
|||
|<center>'''pòdpolkóvnica'''<center> |
|||
|<center>'''pòdpolkóvnik'''<center> |
|||
|- |
|||
|<center>'''majórka'''<center> |
|||
|<center>'''majór'''<center> |
|||
|- |
|||
|<center>'''kapétanka I. rázreda'''<center> |
|||
|<center>'''kapétan I. rázreda'''<center> |
|||
|- |
|||
|<center>'''kapétanka'''<center> |
|||
|<center>'''kapétan'''<center> |
|||
|- |
|||
|<center>'''poróčnica'''<center> |
|||
|<center>'''poróčnik'''<center> |
|||
|- |
|||
|<center>'''pòdporóčnica'''<center> |
|||
|<center>'''pòdporóčnik'''<center> |
|||
|- |
|||
|rowspan = "6" |<center>'''[[Podčastnik|pòdoficirja]]<br/>(pòdčástniki)'''<center> |
|||
|<center>'''zastávnica I. rázreda'''<center> |
|||
|<center>'''zastávnik I. rázreda'''<center> |
|||
|- |
|||
|<center>'''zastávnica'''<center> |
|||
|<center>'''zastávnik'''<center> |
|||
|- |
|||
|<center>'''víšja vódnica I. rázreda'''<center> |
|||
|<center>'''víšji vódnik I. rázreda'''<center> |
|||
|- |
|||
|<center>'''víšja vódnica'''<center> |
|||
|<center>'''víšji vódnik'''<center> |
|||
|- |
|||
|<center>'''vódnica I. rázreda'''<center> |
|||
|<center>'''vódnik I. rázreda'''<center> |
|||
|- |
|||
|<center>'''vódnica'''<center> |
|||
|<center>'''vódnik'''<center> |
|||
|- |
|||
|rowspan= "4" |<center> '''[[Vojak|vojáki]]<br/>in<br/>[[Vojak|vojákinje]]'''<center> |
|||
|<center>'''nížja vódnica'''<center> |
|||
|<center>'''nížji vódnik'''<center> |
|||
|- |
|||
|<center>'''desetárka'''<center> |
|||
|<center>'''desetár'''<center> |
|||
|- |
|||
|<center>'''razvódnica'''<center> |
|||
|<center>'''razvódnik'''<center> |
|||
|- |
|||
|<center>'''vojákinja'''<center> |
|||
|<center>'''voják'''<center> |
|||
|- |
|||
|} |
|||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
Vrstica 29: | Vrstica 106: | ||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
||
* [http://www.vojska.net/military/yugoslavia/ Jugoslovanska ljudska armada] |
* [http://www.vojska.net/military/yugoslavia/ Jugoslovanska ljudska armada] |
||
== Viri == |
|||
<references/> |
|||
{{unit-stub}} |
{{unit-stub}} |
Redakcija: 03:16, 12. maj 2009
Jugoslovanska ljudska armada ali JLA (Jugoslavenska/Jugoslovenska Narodna Armija, JNA) je naziv za oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije pred njenim razpadom.
JLA je bila razdeljena na tri glavne veje:
- Jugoslovanska kopenska vojska (srbhrv. Jugoslavenska kopnena vojska)
- Jugoslovanska vojna mornarica (srbhrv. Jugoslavenska ratna mornarica)
- Jugoslovansko vojno letalstvo (srbhrv. Jugoslavensko ratno zrakoplovstvo)
Zgodovina
Začetek JLA je bila reorganizacija NOVJ v Jugoslovansko armado 1. marca 1945.
Praznik
Vojska je imela svoj praznik, in sicer 22. decembra - dan JLA. Tega dne leta 1941 je bila v bosanskem mestu Rudo ustanovljena I. proletarska brigada pod poveljstvom Koče Popovića.
Osamosvojitev Slovenije
Napetosti med Slovenijo in JLA so se v osemdesetih letih stopnjevale in dosegle vrh leta 1988 s procesom proti četverici, kjer je vojaško sodišče sodilo trem slovenskim civilistom in zastavniku zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti o razformiranju ljubljanskega armadnega območja in njegovo priključitev zagrebškemu. JLA je prvič oboroženo nastopila proti slovenski Teritorialni obrambi oktobra 1990, ko je zasedla Republiški štab Teritorialne obrambe v Ljubljani, maja 1991 pa z incidentom v Pekrah, kjer so se šolali slovenski vojaški obvezniki v TO.
Takoj po osamosvojitvi Slovenije 25. junija 1991 je jugoslovanski Zvezni izvršni svet sprejel takoimenovani »Odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji«, s katerim je pravno podprl intervencijo JLA proti slovenskim mejam in letališču Brnik. V desetdnevni vojni je slovenska vojska vojaško premagala JLA in pod političnim mentorstvom Evropske skupnosti je bil sklenjen Brionski sporazum. Zadnji vojaki JLA so Slovenijo zapustili v noči od 25. do 26. oktobra 1991 z ladjo iz koprskega pristanišča.
Čini Jugoslovánske ljúdske armáde
- čini kópenske vôjske in letálstva; kot ostáli vojáški čini, so pisani z malo začetno črko.
[1] | Ženskega spola | Moškega spola |
---|---|---|
in generálinje |
||
(částniki) |
||
(pòdčástniki) |
||
in vojákinje |
||
Glej tudi
Zunanje povezave
Viri
- ↑ Korošec, Tomo; Petelin, Stanko; Suhadolnik, Stane; [et al.] Vojaški slovar, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1977.