Dolžina: Razlika med redakcijama
m pnp (pridruži se še ti) |
m {{slog}} |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{slog}} |
|||
'''Dolžína''' je v običajni rabi le poseben primer [[razdalja|razdalje]] (prim. ''širina'', ''višina''), v [[fizika|fiziki]] in [[tehnika|tehniki]] pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat [[sopomenka|sopomenska]]. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz '''višina'''. Nikoli ne govorimo o »dolžini od [[Zemlja|Zemlje]] do [[Alfa Kentavra|α]] [[Kentaver (ozvezdje)|Kentavra]] (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«. |
'''Dolžína''' je v običajni rabi le poseben primer [[razdalja|razdalje]] (prim. ''širina'', ''višina''), v [[fizika|fiziki]] in [[tehnika|tehniki]] pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat [[sopomenka|sopomenska]]. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz '''višina'''. Nikoli ne govorimo o »dolžini od [[Zemlja|Zemlje]] do [[Alfa Kentavra|α]] [[Kentaver (ozvezdje)|Kentavra]] (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«. |
||
Vrstica 62: | Vrstica 63: | ||
* [[Lorentzova transformacija]] |
* [[Lorentzova transformacija]] |
||
[[Kategorija:Dolžina| |
[[Kategorija:Dolžina|*]] |
||
Dolžina je količina, ki jo lahko merimo z naravnimi ali dogovorjenimi enotami. Naravne enote so: |
Dolžina je količina, ki jo lahko merimo z naravnimi ali dogovorjenimi enotami. Naravne enote so: |
Redakcija: 14:29, 15. februar 2009
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Dolžína je v običajni rabi le poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz višina. Nikoli ne govorimo o »dolžini od Zemlje do α Kentavra (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«.
Mednarodni sistem enot predpisuje za dolžino osnovno enoto meter. Še nekaj drugih enot dolžine, urejenih od večjih k manjšim:
|
|
Dolžina ni notranja lastnost ničesar, tako da lahko dva opazovalca merita isto »stvar« - denimo razdaljo med dvema dogodkoma ali dolžino ladje - in izmerita različna rezultata. To nenavadno lastnost prostora pojasnjuje Einsteinova posebna teorija relativnosti.
Glej tudi
Dolžina je količina, ki jo lahko merimo z naravnimi ali dogovorjenimi enotami. Naravne enote so:
- čevelj
- ped
- komolec
- ščepec...
Dogovorjene enote so:
- kilometer
- meter
- decimeter
- centimeter
- milimeter...