Pravokotnost: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: lt:Statmenas Odstranjevanje: es:Perpendicular Spreminjanje: de:Lot (Mathematik) [r5541] |
m robot Spreminjanje: lt:Statmuo |
||
Vrstica 30: | Vrstica 30: | ||
[[he:אנך]] |
[[he:אנך]] |
||
[[ja:垂直]] |
[[ja:垂直]] |
||
[[lt: |
[[lt:Statmuo]] |
||
[[nl:Loodrecht (meetkunde)]] |
[[nl:Loodrecht (meetkunde)]] |
||
[[pl:Prostopadłość]] |
[[pl:Prostopadłość]] |
Redakcija: 13:50, 10. julij 2008
Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd. Pravokotnost označimo s simbolom .
Premici sta pravokotni, če se sekata tako, da oklepata pravi kot - to je kot, ki je skladen s svojim sokotom (v stopinjah meri 90°). Pravokotni premici torej delita ravnino, v kateri ležita, na štiri med seboj skladne dele.
Premica je pravokotna na ravnino, če je pravokotna na katerokoli premico, ki leži v tej ravnini in poteka skozi prebodišče. Premico, ki je pravokotna na ravnino (ali tudi na krivuljo ali ploskev), imenujemo normala.
Ugotavljanje pravokotnosti
Če pravokotni premici v kartezični ravnini zapišemo z enačbama in , potem za smerna koeficienta premic velja: .
Krivulji sta pravokotni, če sta pravokotni njuni tangenti v presečišču. Če sta krivulji podani kot grafa funkcij, lahko preverimo pravokotnost tako, da z odvodom izračunamo smerna koeficienta obeh tangent in ugotovimo, če velja zveza .
Vektorja sta pravokotna, samo če je njun skalarni produkt enak 0. (Pri tem privzamemo, da je ničelni vektor pravokoten na vse vektorje.)