Vlažnost: Razlika med redakcijama
m restub |
m robot Dodajanje: ar, bn, el, hi, hr, id, it, ko, ml, tr, uk Odstranjevanje: fi |
||
Vrstica 23: | Vrstica 23: | ||
{{Link FA|zh}} |
{{Link FA|zh}} |
||
[[ar:رطوبة]] |
|||
[[bn:আর্দ্রতা]] |
|||
[[ca:Humitat]] |
[[ca:Humitat]] |
||
[[cs:Vlhkost vzduchu]] |
[[cs:Vlhkost vzduchu]] |
||
[[da:Luftfugtighed]] |
[[da:Luftfugtighed]] |
||
[[de:Luftfeuchtigkeit]] |
[[de:Luftfeuchtigkeit]] |
||
[[el:Υγρασία ατμόσφαιρας]] |
|||
[[en:Humidity]] |
[[en:Humidity]] |
||
[[es:Humedad ambiental]] |
[[es:Humedad ambiental]] |
||
[[fi:Ilmankosteus]] |
|||
[[fr:Hygrométrie]] |
[[fr:Hygrométrie]] |
||
[[he:לחות]] |
[[he:לחות]] |
||
[[hi:आर्द्रता]] |
|||
[[hr:Vlažnost zraka]] |
|||
[[id:Kelembapan]] |
|||
[[it:Umidità]] |
|||
[[ja:湿度]] |
[[ja:湿度]] |
||
[[ko:습도]] |
|||
[[ml:ആര്ദ്രത]] |
|||
[[nl:Luchtvochtigheid]] |
[[nl:Luchtvochtigheid]] |
||
[[nn:Fukt]] |
[[nn:Fukt]] |
||
Vrstica 42: | Vrstica 50: | ||
[[simple:Humidity]] |
[[simple:Humidity]] |
||
[[sv:Luftfuktighet]] |
[[sv:Luftfuktighet]] |
||
[[tr:Nem]] |
|||
[[uk:Вологість]] |
|||
[[zh:湿度]] |
[[zh:湿度]] |
||
[[zh-yue:濕度]] |
[[zh-yue:濕度]] |
Redakcija: 21:05, 12. junij 2008
Vlážnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu. Vlažnost merimo z vlagomerom (higrometrom). Razlikujemo med absolutno in relativno vlažnostjo.
Absolutna vlažnost
Absolutna vlažnost je izražena kot masa vodne pare na kubični meter zraka, torej kot delna gostota vodne pare v vlažnem zraku. Absolutno vlažnost izmerimo tako, da spustimo znano prostornino vlažnega zraka skozi higroskopno snov, ki močno veže vodo, s tehtanjem ugotovimo povečanje mase te snovi, in to povečanje preračunamo na kubični meter zraka. Največja mogoča absolutna vlažnost pri dani temperaturi je tista, kjer je parni tlak vodne pare enak nasičenemu parnemu tlaku.
Relativna vlažnost
Relativna vlažnost je določena kot razmerje med absolutno vlažnostjo in nasičeno vlažnostjo (največjo mogočo absolutno vlažnostjo) pri določeni temperaturi. Če temperaturo počasi znižujemo, pride pri neki točki do kondenzacije – iz vlažnega zraka se začnejo izločati kapljice vode. Tej temperaturi pravimo rosišče.
Pri normalnih pogojih imamo navadno opravka z neravnovesnim stanjem, ko je delni tlak vode v zraku manjši od nasičenega, zato voda izhlapeva.
Literatura
- Janez Strnad, Fizika, 1. del. Mehanika, toplota. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1977, str. 198. (COBISS)