Črtomir Zorec

Črtomir Zorec

Črtomir Zorec, prešernoslovec, pesnik, pisatelj, tekstilni strokovnjak, publicist, muzealec, * 1. 10. 1907, Stična, † 13. 9. 1991, Zgornja Besnica pri Kranju.

Življenje in delo

Po nižji realki v letih 1923–27 je šolanje nadaljeval na Tehniški srednji šoli v Ljubljani (kiparski oddelek), nato pa je v letih 1927–29 študiral kiparstvo na umetniški industrijski šoli v Ljubljani in eno leto na umetnostni akademiji v Pragi (1928/29). Po vrnitvi je končal dveletno Srednjo tekstilno šolo v Kranju (1932). V letih 1931–35 je bil vzorčni risar v tovarnah Stora v Šentvidu pri Ljubljani in Metka v Celju, nato pa je v letih 1935–1941 poučeval na Srednji tekstilni šoli v Kranju. Po okupaciji leta 1941 so ga Nemci izselili v Srbijo, kjer je poučeval na tekstilni šoli v Leskovcu. Prebegnil je v Ljubljano in bil v letih 1942–45 v italijanskih in nemških taboriščih (Gonars, Monigo, Visco, Ljubelj). Po vojni je bil od leta 1945 do leta 1962 učitelj in ravnatelj na Srednji tekstilni šoli v Kranju. V letih 1942–52 je bil predstojnik tekstilnega oddelka Šole za umetno obrt v Ljubljani.

Leta 1962 je postal kustos Prešernovega muzeja v Kranju, kjer je bil kasneje tudi vodja – tu je deloval do leta 1973. Deloval je tudi kot dramaturg, režiser, kritik in urednik gledališkega lista pri Prešernovem gledališču Kranj. Kot muzealec je deloval na dveh področjih: tekstilna zbirka in Prešernova hiša v Kranju. V Snovanjih in Glasu je objavljal opise posameznih krajev na Gorenjskem, prav tako tudi o krajih onkraj naših meja, kjer živijo Slovenci. Tekstilno stroko, ki jo je ves čas spremljal in vanjo posegal s strokovnim pisanjem, je prepletel z izobraževanjem na tem področju in uresničeval svoje zamisli v strokovnem šolstvu. Napisal je več učbenikov in priročnikov za tekstilne šole, nekaj pa tudi o zgodovini tekstilne industrije in šolstva. Za gozdovniško organizacijo je sestavil tri priročnike in urejal glasilo Ogenj slovenskih gozdovnikov (1927).

Bil je sin pisatelja Ivana Zorca.

Kranjski prešernoslovec

V 60. letih se je lotil preučevanja Prešernovega življenja, študiral prešernoslovje, dokumente, ustna sporočila, spomine, neznane podatke o pesniku in njegovih sodobnikih ter sproti objavljal svoje izsledke v Glasu in njegovih prilogah Panorami in Snovanjih. Končno podobo so ti zapisi dobili ob avtorjevi 80-letnici (1987) v knjižici Po Prešernovih stopinjah (COBISS), ki jih je avtor imenoval življenjepisne črtice o našem pesniku. Skupaj z Alfonzom Gspanom je uredil drobno, a strokovno in za vodenje po muzeju primerno knjižico Prešernov spominski muzej v Kranju (COBISS). Uresničila se je njegova dolgoletna želja: muzej je dostojno predstavil Prešernovo zadnje življenjsko obdobje, preživeto v Kranju, in njegov pesniški opus. Sanjal je, da naj bi bil Prešernov Kranj slovenski Weimar (Panorama 1965) in se navduševal nad idejo o Prešernovem raziskovalnem inštitutu v Kranju (Snovanja 1967). Bil je tudi pobudnik postavitve Prešernovega bronastega kipa v Kranju.

Pesnik in pisatelj

Kot dijak je v Zvončku (1922) objavil potopisni besedilci Na golici in Pod Triglavom, čez nekaj let pa v glasilu narodno-socialistične stranke Nova pravda tri kratke pripovedi: V noči (1925), Pravda o drevescu in Sanje (1926). Z očetovo pomočjo je hitro prodrl v Ljubljanski zvon s kratko pripovedjo Planina (1928). Po objavi »zgodbe uboge služkinje« Lepa Vida (1929) v Ženskem glasilu je za javnost umolknil. S svojimi pripovednimi poskusi se je namenil iskati drugačnost v kratkoproznem pisanju. V času druge svetovne vojne se je posvetil pesnjenju, kar dokazuje njegova rokopisna zbirka sonetov Španski jezdeci (pesmi izza rešetk in bodeče žice), ki jo je javno izpričal in iz katere sta objavljena dva soneta z naslovom Pietà v antologiji Slovensko pesništvo upora (COBISS). Soneti so nastali v taborišču Visco leta 1943 in kažejo njegovo pesniško nadarjenost in smisel za izbrušenost pesniške forme. Napisal in objavil je svojo varianto manjkajočega 5. dejanja »žaloigre« Luize Pesjakove France Prešerin (COBISS) (Glas 1970) in dramatiziral dolgo novelo Avgusta Šenoja Nagelj s pesnikovega groba (COBISS), objavljeno v Obzorniku 1979.

Izbrana bibliografija

Dela

• Življenje v taboru. Ljubljana: Slovenija, 1929. (COBISS)
• Blagoznanstvo oblačilnih in sorodnih obrti. Kranj: Č. Zorec, 1946. (COBISS)
• Od vlaknine do tkanine: blagoznanstvo oblačilnih in sorodnih strok. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1947.(COBISS)
• Tekstilne snovi in izdelki. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1960. (COBISS)
• Tkalski preračuni. Ljubljana: Tekstilni šolski center v Kranju, 1962. (COBISS)
• Časopisje, tiskano v Kranju (1900−1950). Kranjski zbornik (1975). Str. 296−305. (COBISS)
• Soavtorstvo z več avtorji. Kulturnozgodovinski in literarni vodnik po Sloveniji. Gorenjska. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1991. (COBISS)
• Soavtorstvo z več avtorji. Slovstveni in kulturnozgodovinski vodnik po Sloveniji. 1, Gorenjska. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1991. (COBISS)

Izbor člankov

• Po Prešernovih stopinjah v Kranju: nov prispevek k prešernoslovju. Panorama 1−16 (1965). (COBISS)
• Pri koroških Slovencih v Kanalski dolini v Italiji. Koroški koledar (1971). Str. 40−48. (COBISS)
• Med Jezerjani. Glas 25/45−82 (1972). (COBISS)
• Ob desetletnici Prešernovega spominskega muzeja v Kranju. Snovanja 8/2 (1974), str. 30−31. 8/3 (1974), str. 46−[48]. 8/4 (1974), str. 61−64. (COBISS)
• Pomenki o Predosljah in drugih vaseh tam naokrog: Bobovek, Britof, Ilovka, Kokrica, Mlaka, Orehovlje, Srakovlje, Suha in Tatinec. Glas 27/87−99 (1974) in 28/2−20 (1975). (COBISS)
• Pomenki o Goričah, Golniku, Trsteniku: in o drugih krajih pod gorami (Babni vrt, Čadovlje, Letenice, Pangrščica) Povlje, Srednja vas, Tenetiše, Zalog in Žablje. Glas 28/28−71 (1975). (COBISS)
• V obsavskih vaseh: Breg, Jama, Mavčiče, Meja, Podreča, Praše. Glas 28/75−99 (1975). (COBISS)
• Literarnozgodovinski sprehodi okrog Kranja. Snovanja 10/4 (1976), str. 62−64. 10/5 (1976), str. 77−[80]. 10/6 (1976), str. 93−[96]. (COBISS)
• Na Sorškem polju: pomenki o Žabnici, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitnjah ter o Šutni, Čepuljah, Planici in Lavtarskem vrhu. Glas 29/2−55 (1976). (COBISS)
• Literarnozgodovinski sprehodi okrog Kranja. Snovanja 11/1−2,4 (1977). (COBISS)

Uredniško delo

• Jubilejni zbornik ob petindvajsetletnici šole 1930−1955 in letno poročilo 1954/1955. Kranj: Ravnateljstvo Srednje tehniške tekstilne šole, 1956. (COBISS)
• Padlim za svobodo: pomniki protifašističnega boja na Koroškem (Den Gefallenen für die Freiheit: Gedenkstätten des antifaschistischen Kampfes in Kärnten). Celovec: Drava, Trst: Založništvo tržaškega tiska, cop. 1987.(COBISS)

Učbeniki

• Osnovni pojmi tekstilnega strokovnega računstva. Kranj: Državna tekstilna šola, 1946. (COBISS)
• Deziniranje progastih in kariranih vzorčnih tkanin: navodila za risanje osnutkov za pestro blago iz bombažne in svilene preje. Kranj: Državna tekstilna šola, 1946. (COBISS)
• Od vlaknine do tkanine: blagoznanstvo oblačilnih in sorodnih strok. Kranj: samozal., 1947. (COBISS)
• Nauk o vezavah tkanin s statev z listnimi brdi. Ljubljana: Ministrstvo za industrijo, rudarstvo in elektrifikacijo LRS, 1948. (COBISS)
• Vezovi tkanina tkanih na razbojima s listovima: tiskano kao skripta za potrebe tekstilnih škola: prijevod sa slovenskog. Zagreb: Nakladni zavod Hrvatske, 1948. (COBISS)
• Tkaninoznanstvo. Ljubljana: DZS, 1949. (COBISS)
• Osnovni pojmi tekstilnega strokovnega računstva: učbenik za tekstilne industrijske šole in strokovne tečaje v tekstilnih tovarnah: izdano kot skripta. Ljubljana: DZS, 1949. (COBISS)
• Listne vezave. Kranj: Tehniška tekstilna šola, 1960. Zbirka strokovnih skript; št. 4. (COBISS)
• Poznavanje tkanin. Kranj: Tehniška tekstilna šola, 1960. Zbirka strokovnih skript; št. 3. (COBISS)
• Jacquardske vezave. Kranj: Tehniška tekstilna šola, 1961. Zbirka strokovnih skript; št. 9. (COBISS)
• Kratek pregled nošeznanstva. Kranj: Tehniška tekstilna šola, 1961. Zbirka strokovnih skript; št. 7. (COBISS)
• Poznavanje in dekomponiranje tkanin. Kranj: Tehniška tekstilna šola, 1961. Zbirka strokovnih skript; št. 12. (COBISS)

Slovar

• Slovenska tekstilna terminologija: predlogi za določitev najnujnejših domačih izrazov v predilski, tkalski in apreterski stroki. Kranj: Državna tekstilna šola, 1947. (COBISS)

Dela o Črtomirju Zorcu

• France Adamič. Črtomir Zorec: stiški rojak in prešernoslovec je praznoval 80 let življenja. Zbornik občine Grosuplje 15 (1988). Str. 155−156. (COBISS)
• Jože Debevc. Črtomir Zorec (1907−1991). Tekstilec 34/11, 12 (1991). Str. 422. (COBISS)
• Gregor Kocijan. Črtomir Zorec, oris njegovega dela. Avguštinov zbornik. Kranj: Gorenjski muzej, 2003. (Gorenjski kraji in ljudje , 24). Str. 194−200. (COBISS)

Viri

• Gregor Kocijan. Črtomir Zorec, oris njegovega dela. Avguštinov zbornik. Kranj: Gorenjski muzej, 2003. (Gorenjski kraji in ljudje, 24). Str. 194−200. (COBISS)

Glej tudi

• seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev
• seznam slovenskih prešernoslovcev