Wikipedija:Peskovnik: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[http://www.travian.si][http[http://www.zgled.si Naslov povezave]][[www.travian.si]]= = Aleksandrinke = = |
|||
= = Aleksandrinke = = |
|||
Pojem Aleksandrinka označuje predstavnico ženskega spola z območja Goriške, predvsem pa iz[[Vipavska dolina|Vipavske doline]], ki je bila zaposlena v [[Egipt|Egiptu]]. Nekaj jih je prišlo tudi iz Štajerske in Kranjske. Večinoma so bile služkinje, sobarice, varuške, dojilje ter tudi guvernante. Večji del žena je služboval v [[Aleksandrija|Aleksandriji]], manjše število pa jih je bilo zaposlenih tudi v [[Kairo|Kairu]]. Preseljevanje iz domovine se je začelo po izgradnji [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]] leta [[1896]]. Eksodus se je začel zaradi informacij o tri do štirikrat večjem zaslužku za podobno delo. Na podlagi zgodovinskih virov tako ocenjujejo, da je bilo pred [[2. svetovna vojna|2. svetovno vojno]] v Egiptu okoli 5300 slovenskih žena in deklet. Predvsem po[[1. svetovna vojna|1. svetovni vojni]] je bila Goriška v veliki ekonomski stiski, tako, da je možnost odhoda v Egipt postala še bolj realna. Odhod mladih deklet v tujino so skušali preprečiti v goriški nadškofiji, vendar so na okrajnem glavarstvu možnost prepovedi izdajanja potnih dovoljenj zavrnili kot nezakonito. Družino so tako, s pošiljanjem dela zaslužka, v veliki meri preživljale ženske, kar je na moških, ki so ostali doma in so imeli izredno slabe možnosti za zaposlitev, puščalo psihološke posledice. Ženske so na delo odhajale za dalj časa (5, 10, 15, in tudi več let) in tudi večkrat. Večletna odsotnost od družine pa je na vseh članih puščala posledice. |
Pojem Aleksandrinka označuje predstavnico ženskega spola z območja Goriške, predvsem pa iz[[Vipavska dolina|Vipavske doline]], ki je bila zaposlena v [[Egipt|Egiptu]]. Nekaj jih je prišlo tudi iz Štajerske in Kranjske. Večinoma so bile služkinje, sobarice, varuške, dojilje ter tudi guvernante. Večji del žena je služboval v [[Aleksandrija|Aleksandriji]], manjše število pa jih je bilo zaposlenih tudi v [[Kairo|Kairu]]. Preseljevanje iz domovine se je začelo po izgradnji [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]] leta [[1896]]. Eksodus se je začel zaradi informacij o tri do štirikrat večjem zaslužku za podobno delo. Na podlagi zgodovinskih virov tako ocenjujejo, da je bilo pred [[2. svetovna vojna|2. svetovno vojno]] v Egiptu okoli 5300 slovenskih žena in deklet. Predvsem po[[1. svetovna vojna|1. svetovni vojni]] je bila Goriška v veliki ekonomski stiski, tako, da je možnost odhoda v Egipt postala še bolj realna. Odhod mladih deklet v tujino so skušali preprečiti v goriški nadškofiji, vendar so na okrajnem glavarstvu možnost prepovedi izdajanja potnih dovoljenj zavrnili kot nezakonito. Družino so tako, s pošiljanjem dela zaslužka, v veliki meri preživljale ženske, kar je na moških, ki so ostali doma in so imeli izredno slabe možnosti za zaposlitev, puščalo psihološke posledice. Ženske so na delo odhajale za dalj časa (5, 10, 15, in tudi več let) in tudi večkrat. Večletna odsotnost od družine pa je na vseh članih puščala posledice. |
||
Redakcija: 18:03, 15. maj 2008
[1][httpNaslov povezave]www.travian.si= = Aleksandrinke = =
Pojem Aleksandrinka označuje predstavnico ženskega spola z območja Goriške, predvsem pa izVipavske doline, ki je bila zaposlena v Egiptu. Nekaj jih je prišlo tudi iz Štajerske in Kranjske. Večinoma so bile služkinje, sobarice, varuške, dojilje ter tudi guvernante. Večji del žena je služboval v Aleksandriji, manjše število pa jih je bilo zaposlenih tudi v Kairu. Preseljevanje iz domovine se je začelo po izgradnji Sueškega prekopa leta 1896. Eksodus se je začel zaradi informacij o tri do štirikrat večjem zaslužku za podobno delo. Na podlagi zgodovinskih virov tako ocenjujejo, da je bilo pred 2. svetovno vojno v Egiptu okoli 5300 slovenskih žena in deklet. Predvsem po1. svetovni vojni je bila Goriška v veliki ekonomski stiski, tako, da je možnost odhoda v Egipt postala še bolj realna. Odhod mladih deklet v tujino so skušali preprečiti v goriški nadškofiji, vendar so na okrajnem glavarstvu možnost prepovedi izdajanja potnih dovoljenj zavrnili kot nezakonito. Družino so tako, s pošiljanjem dela zaslužka, v veliki meri preživljale ženske, kar je na moških, ki so ostali doma in so imeli izredno slabe možnosti za zaposlitev, puščalo psihološke posledice. Ženske so na delo odhajale za dalj časa (5, 10, 15, in tudi več let) in tudi večkrat. Večletna odsotnost od družine pa je na vseh članih puščala posledice.
==Egipt= =
Med bivanjem v Egiptu so si Slovenke pridobile mnoga znanja, ki so bila za življenje v tujini zelo priročna, če že ne potrebna. Tako jih je mnogo znalo govoriti francosko , angleško, arabsko, grško in italijansko. Tam so, delu navkljub, živele v razkošju, saj so tako delovno silo ponavadi iskali bogati priseljenci iz Evrope. Za potrebe zapuščenih, brezposelnih in ostarelih sta bili tako v Kairu kot tudi v Aleksandriji ustanovljeni zavetišči. Prvo je delovalo pri društvuSlovenska palma ob Nilu (1895), nato je bil ustanovljen azil Franja Josipa (1898), obstojala je tudi Krščanska zveza Slovenk ([[1902). V Egiptu pa je delovala tudi slovenska knjižnica, leta 1908 pa je bila ustanovljena prva slovenska šola. Istega leta je bilo v Kairu ustanovljeno tudi društvo Cirila in Metoda, ki je zagotavljalo bogat kulturni program. V času 2. svetovne vojne je v Kairu izhajal časopis Bazovica, ki je bil namenjen primorskim Slovencem.
=Vrnitev=
Sprememba režima leta 1952 je prinesla množično izseljevanje tujcev iz Egipta, kar je hkrati pomenilo tudi vračanje tuje delovne sile domov. Slovenke so na Goriško prinesle mnogo navad, ki so se jih priučile med delom. Hrana, znanje jezikov in seveda nove navade, vse to jih je delalo do neke mere tujke v domačem okolju. Zanimivo je, da velikokrat vnukinje aleksandrink vedo več na to temo, kot prva generacija, saj je bila to nekaj časa tabu tema, ki je pretresala to mejno slovensko območje. Da zgodovina ne bi šla v pozabo, so 7. novembra 2007 so v Aleksandriji na pročelje Azila svetega Frančiška postavili tudi spominsko ploščo.
=Viri=
Dorica Makuc; Aleksandrinke; Goriška mohorjeva družba; 1993 Daša Koprivec; Aleksandrinke – življenje v Egiptu in doma; članek