Limita funkcije: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Marino (pogovor | prispevki)
m dp
Vrstica 5: Vrstica 5:
Limita funkcije v točki ''a'' je enaka funkcijski vrednosti ''f(a)'', če in samo če je funkcija v točki ''a'' [[zveznost|zvezna]].
Limita funkcije v točki ''a'' je enaka funkcijski vrednosti ''f(a)'', če in samo če je funkcija v točki ''a'' [[zveznost|zvezna]].


==Matematična definicija==
== Matematična definicija ==

Limita funkcije je definirana s pomočjo [[limita zaporedja|limite zaporedja]].
Limita funkcije je definirana s pomočjo [[limita zaporedja|limite zaporedja]].


Naj bo ''f'' realna funkcija realne spremenljivke. Imejmo [[zaporedje]] ''x<sub>n</sub>'', ki ima [[limita zaporedja|limito]] ''a''. Za to zaporedje tvorimo ustrezno zaporedje vrednosti ''y<sub>n</sub>''&nbsp;=&nbsp;''f(x<sub>n</sub>)''. Če ima dobljeno zaporedje ''y<sub>n</sub>'' limito ''b'' in je ta limita neodvisna od tega, kako izberemo zaporedje ''x<sub>n</sub>'', ki gre proti ''a'', potem število ''b'' imenujemo limita funkcije ''f'' v točki ''a''.
Naj bo ''f'' realna funkcija realne spremenljivke. Imejmo [[zaporedje]] ''x<sub>n</sub>'', ki ima [[limita zaporedja|limito]] ''a''. Za to zaporedje tvorimo ustrezno zaporedje vrednosti ''y<sub>n</sub>''&nbsp;=&nbsp;''f(x<sub>n</sub>)''. Če ima dobljeno zaporedje ''y<sub>n</sub>'' limito ''b'' in je ta limita neodvisna od tega, kako izberemo zaporedje ''x<sub>n</sub>'', ki gre proti ''a'', potem število ''b'' imenujemo limita funkcije ''f'' v točki ''a''.


==Računanje limite==
== Računanje limite ==
===Krajšanje===
=== Krajšanje ===

V praksi limito funkcije najpogosteje izračunamo tako, da enačbo funkcije okrajšamo in potem vstavimo ustrezni ''a''.
V praksi limito funkcije najpogosteje izračunamo tako, da enačbo funkcije okrajšamo in potem vstavimo ustrezni ''a''.


Zgled: funkcija <math>f(x)=\frac{x^2-9}{4x-12}</math> pri ''x'' = 3 ni definirana (deljenje z 0) in torej tam ni zvezna. Če ulomek okrajšamo, dobimo limito:
Zgled: funkcija <math>f(x)=\frac{x^2-9}{4x-12}</math> pri ''x'' = 3 ni definirana (deljenje z 0) in torej tam ni zvezna. Če ulomek okrajšamo, dobimo limito:


<math>\lim_{x\to3} \frac{x^2-9}{4x-12}= \lim_{x\to3} \frac{(x-3)(x+3)}{4(x-3)}= \lim_{x\to3} \frac{x+3}{4} = \frac{3+3}{4} =\frac{3}{2}</math>
: <math>\lim_{x\to3} \frac{x^2-9}{4x-12}= \lim_{x\to3} \frac{(x-3)(x+3)}{4(x-3)}= \lim_{x\to3} \frac{x+3}{4} = \frac{3+3}{4} =\frac{3}{2}</math>


Torej za zgornjo funkcijo velja: če se ''x'' približuje vrednosti 3, se ''f(x)'' približuje vrednosti 3/2.
Torej za zgornjo funkcijo velja: če se ''x'' približuje vrednosti 3, se ''f(x)'' približuje vrednosti 3/2.


==L'Hôpitalovo pravilo==
== L'Hôpitalovo pravilo ==

Drugi postopek, ki se ga v praksi pogosto uporablja, je [[L'Hôpitalovo pravilo]]. Če se števec in imenovalec funkcije oba približujeta vrednosti 0 (ko gre ''x'' proti ''a''), potem lahko števec in imenovalec odvajamo in velja:
Drugi postopek, ki se ga v praksi pogosto uporablja, je [[l'Hôpitalovo pravilo]]. Če se števec in imenovalec funkcije oba približujeta vrednosti 0 (ko gre ''x'' proti ''a''), potem lahko števec in imenovalec odvajamo in velja:


:<math>\lim_{x\to a} \frac{f(x)}{g(x)}=\frac{f'(a)}{g'(a)}</math>
:<math>\lim_{x\to a} \frac{f(x)}{g(x)}=\frac{f'(a)}{g'(a)}</math>


Zgled za uporabo L'Hôpitalovega pravila:
Zgled za uporabo l'Hôpitalovega pravila:


<math>\lim_{x\to0} \frac{\sin x}{x}=\frac{\cos 0}{1} = 1 </math>
: <math>\lim_{x\to0} \frac{\sin x}{x}=\frac{\cos 0}{1} = 1 </math>


[[Kategorija:Lastnosti funkcij]]
[[Kategorija:Lastnosti funkcij]]

Redakcija: 16:30, 16. april 2008

Limíta fúnkcije v točki a je število, ki se mu vrednost funkcije f(x) približuje, ko se vrednost spremenljivke x približuje danemu številu a.

Limito funkcije v točki a označimo (beri: "limita f(x), ko gre x proti a).

Limita funkcije v točki a je enaka funkcijski vrednosti f(a), če in samo če je funkcija v točki a zvezna.

Matematična definicija

Limita funkcije je definirana s pomočjo limite zaporedja.

Naj bo f realna funkcija realne spremenljivke. Imejmo zaporedje xn, ki ima limito a. Za to zaporedje tvorimo ustrezno zaporedje vrednosti yn = f(xn). Če ima dobljeno zaporedje yn limito b in je ta limita neodvisna od tega, kako izberemo zaporedje xn, ki gre proti a, potem število b imenujemo limita funkcije f v točki a.

Računanje limite

Krajšanje

V praksi limito funkcije najpogosteje izračunamo tako, da enačbo funkcije okrajšamo in potem vstavimo ustrezni a.

Zgled: funkcija pri x = 3 ni definirana (deljenje z 0) in torej tam ni zvezna. Če ulomek okrajšamo, dobimo limito:

Torej za zgornjo funkcijo velja: če se x približuje vrednosti 3, se f(x) približuje vrednosti 3/2.

L'Hôpitalovo pravilo

Drugi postopek, ki se ga v praksi pogosto uporablja, je l'Hôpitalovo pravilo. Če se števec in imenovalec funkcije oba približujeta vrednosti 0 (ko gre x proti a), potem lahko števec in imenovalec odvajamo in velja:

Zgled za uporabo l'Hôpitalovega pravila: