Goričko narečje: Razlika med redakcijama
m rektgr |
m slog |
||
| Vrstica 8: | Vrstica 8: | ||
Značilnost ''bomečkega podnarečja'' je pogosta uporaba [[fonem]]a »dž« (npr. »dža« = jaz, »džajce« = [[jajce]], itd.). Zato govorce tega podnarečja imenujemo tudi ''džajaši''. Za ''vidonsko podnarečje'' je značilna pogosta zamenjava fonema »o« z »a« (npr. »Mate k'''a'''nce pa g'''a'''mbe?« = Ali imate k'''o'''nce ([[nit]]i) in g'''u'''mbe?). Za ''trtovsko podnarečje'' je značilna uporaba goričkih [[starožitnica|starožitnic]], zato so nekateri izrazi popolnoma drugačni od ostalih jezikovnih različic (npr. »čipincl« = [[motovilec]], »čapalejskati« = hoditi po blatu), tako kot v kuzmiškem podnarečju beseda »črejbli« = čevlji. |
Značilnost ''bomečkega podnarečja'' je pogosta uporaba [[fonem]]a »dž« (npr. »dža« = jaz, »džajce« = [[jajce]], itd.). Zato govorce tega podnarečja imenujemo tudi ''džajaši''. Za ''vidonsko podnarečje'' je značilna pogosta zamenjava fonema »o« z »a« (npr. »Mate k'''a'''nce pa g'''a'''mbe?« = Ali imate k'''o'''nce ([[nit]]i) in g'''u'''mbe?). Za ''trtovsko podnarečje'' je značilna uporaba goričkih [[starožitnica|starožitnic]], zato so nekateri izrazi popolnoma drugačni od ostalih jezikovnih različic (npr. »čipincl« = [[motovilec]], »čapalejskati« = hoditi po blatu), tako kot v kuzmiškem podnarečju beseda »črejbli« = čevlji. |
||
V preteklosti je bila značilnost vseh goričkih podnarečij v tem, da so ženske v 1. osebi ednine uporabljale moški [[slovnični spol]] (»govor na moškega«, npr. namesto jaz bom šla »ge mo šla« = jaz bom šel »ge mo šou«). Danes |
V preteklosti je bila značilnost vseh goričkih podnarečij v tem, da so ženske v 1. osebi ednine uporabljale moški [[slovnični spol]] (»govor na moškega«, npr. namesto jaz bom šla »ge mo šla« = jaz bom šel »ge mo šou«). Danes se tak način uporablja le še med starejšimi prebivalkami. |
||
{{lang-stub}} |
{{lang-stub}} |
||
Redakcija: 20:57, 1. december 2007
Goričko podnarečje je poleg markovskega (dolinskega), soboškega in ravenskega eno izmed štirih glavnih podnarečij prekmurskega narečja. V uporabi je na območju Goričkega, severno od Cankove. Goričko podnarečje ima glede na posamezna zemljepisna področja še več jezikovnih različic:
- bomečko goričko podnarečje (okolica Petrovcev)
- vidonsko goričko podnarečje (okolica Vidoncev)
- trtovsko goričko podnarečje (okolica Trdkove)
- kuzmiško goričko podnarečje (okolica Kuzme)
- slavečarsko goričko podnarečje (okolica Slaveč)
Značilnost bomečkega podnarečja je pogosta uporaba fonema »dž« (npr. »dža« = jaz, »džajce« = jajce, itd.). Zato govorce tega podnarečja imenujemo tudi džajaši. Za vidonsko podnarečje je značilna pogosta zamenjava fonema »o« z »a« (npr. »Mate kance pa gambe?« = Ali imate konce (niti) in gumbe?). Za trtovsko podnarečje je značilna uporaba goričkih starožitnic, zato so nekateri izrazi popolnoma drugačni od ostalih jezikovnih različic (npr. »čipincl« = motovilec, »čapalejskati« = hoditi po blatu), tako kot v kuzmiškem podnarečju beseda »črejbli« = čevlji.
V preteklosti je bila značilnost vseh goričkih podnarečij v tem, da so ženske v 1. osebi ednine uporabljale moški slovnični spol (»govor na moškega«, npr. namesto jaz bom šla »ge mo šla« = jaz bom šel »ge mo šou«). Danes se tak način uporablja le še med starejšimi prebivalkami.
