Parzival (roman): Razlika med redakcijama
Nova stran: :''Za druge pomene glej Parsifal (razločitev).'' thumb|200px|Slika iz rokopisa '''''Parzival''''' je srednjeveški viteški [... |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
:''Za druge pomene glej [[Parsifal (razločitev)]].'' |
:''Za druge pomene glej [[Parsifal (razločitev)]].'' |
||
[[Slika:Parzival.Lauber.jpg|thumb|200px|Slika iz rokopisa]] |
[[Slika:Parzival.Lauber.jpg|thumb|200px|Slika iz rokopisa]] |
||
'''''Parzival''''' je [[srednji vek|srednjeveški]] [[vitez|viteški]] [[roman]] [[Nemci|nemškega]] avtorja [[Wolfram von Eschenbach|Wolframa von Eschenbacha]] (okrog 1170-1220) napisan v [[verz]]ih v srednji visoki [[Nemščina|nemščini]] v prvem desetletju [[13. stoletje|13. stoletja]]. Roman spada med |
'''''Parzival''''' je [[srednji vek|srednjeveški]] [[vitez|viteški]] [[roman]] [[Nemci|nemškega]] avtorja [[Wolfram von Eschenbach|Wolframa von Eschenbacha]] (okrog 1170-1220) napisan v [[verz]]ih v srednji visoki [[Nemščina|nemščini]] v prvem desetletju [[13. stoletje|13. stoletja]]. Roman spada med tako imenovano [[arturijanska epika|arturijansko epiko]] in velja s svojimi 24.812 verzi za enega najpomembnejših del nemške srednjeveške [[književnost]]i. V poznejšem času je bil razdeljen v 16 knjig oziroma poglavij. Tematsko roman združuje [[pogani|poganske]], [[orient]]alske, [[Kelti|keltske]], [[islam]]ske in [[Krščanstvo|krščanske]], ter tudi [[mit]]ske in [[pravljica|pravljične]] motive. |
||
Zgodba o ''Parzivalu'' je pogosta tudi v [[likovna umetnost|likovni umetnosti]] in v [[glasba|glasbi]]. Dolgotrajen vtis je pustila uglasbitev Parzivala [[Richard Wagner|Richarda Wagnerja]] pod naslovom '''[[Parsifal (Wagner)|Parsifal]]''' ([[premiera]] leta [[1882]]). Glede na popularnost [[opera|opere]] in [[fonetika|fonetični]] zapis je v [[slovenščina|slovenščini]] pogosta uporaba imena Parsifal. |
Zgodba o ''Parzivalu'' je pogosta tudi v [[likovna umetnost|likovni umetnosti]] in v [[glasba|glasbi]]. Dolgotrajen vtis je pustila uglasbitev Parzivala [[Richard Wagner|Richarda Wagnerja]] pod naslovom '''[[Parsifal (Wagner)|Parsifal]]''' ([[premiera]] leta [[1882]]). Glede na popularnost [[opera|opere]] in [[fonetika|fonetični]] zapis je v [[slovenščina|slovenščini]] pogosta uporaba imena Parsifal. |
||
Vrstica 12: | Vrstica 12: | ||
[[Kategorija:Nemška književnost]] |
[[Kategorija:Nemška književnost]] |
||
[[Kategorija:Romani]] |
|||
[[Kategorija:Wolfram von Eschenbach]] |
Redakcija: 18:29, 11. november 2007
- Za druge pomene glej Parsifal (razločitev).
Parzival je srednjeveški viteški roman nemškega avtorja Wolframa von Eschenbacha (okrog 1170-1220) napisan v verzih v srednji visoki nemščini v prvem desetletju 13. stoletja. Roman spada med tako imenovano arturijansko epiko in velja s svojimi 24.812 verzi za enega najpomembnejših del nemške srednjeveške književnosti. V poznejšem času je bil razdeljen v 16 knjig oziroma poglavij. Tematsko roman združuje poganske, orientalske, keltske, islamske in krščanske, ter tudi mitske in pravljične motive.
Zgodba o Parzivalu je pogosta tudi v likovni umetnosti in v glasbi. Dolgotrajen vtis je pustila uglasbitev Parzivala Richarda Wagnerja pod naslovom Parsifal (premiera leta 1882). Glede na popularnost opere in fonetični zapis je v slovenščini pogosta uporaba imena Parsifal.
Wolfram je Parzivala napisal po zgledu francoskega viteškega romana Perceval ali Conte du Graal, ki je ohranjen le v fragmentih in je delo francoskega pisatelja Chrétiena de Troyesa. Tako kot Chrétienov Perceval tudi Wolframov Parzival govori o dveh junakih: naslovnemu junaku Parzivalu, ki v poteku zgodbe zraste iz naivnega mladeniča v hvalevrednega viteza, ki najde pot do svetega grala in o Gawanu, ki se vzporedno z zgodbo Parzivala izkaže v nevarnih dogodivščinah in katerega lik je personifikacija viteških vrlin. Parzival je razvojni roman v katerem naslovni junak v posameznih stopnjah dvorne in religiozne vzgoje spoznava viteške vrednote in se tako uči zmernosti, stanovitnosti in zvestobe, tudi ponižnosti, usmiljenja in radodarnosti, ter se izkazuje v drznosti in pogumu. Vsem tem vrlinam se pridruži še vrlina, ki služi dušnemu miru in pomeni neko nenavadno pozitivno razpoloženje, občutek, ki človeka napolnjuje z vedrino in ga obrani pred žalostjo. Od vseh naštetih vrlin pa je zmernost tista, ki kraljuje nad vsemi in jih tudi izpopolnjuje.
Zgodba
Ta razdelek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (mesec ni naveden ) |