Vrhnja internetna domena: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.2
Ominnis (pogovor | prispevki)
1 urejanje
Področje infrastrukture
Oznaka: vrnjeno
Vrstica 57: Vrstica 57:
* <tt>.localhost</tt> — rezervirano v namene izogibanja konfliktom s tradicionalno uporabo domene <tt>[[localhost]]</tt>
* <tt>.localhost</tt> — rezervirano v namene izogibanja konfliktom s tradicionalno uporabo domene <tt>[[localhost]]</tt>
* <tt>.test</tt> — rezervirano za uporabo v preizkušanjih
* <tt>.test</tt> — rezervirano za uporabo v preizkušanjih

== Področje infrastrukture ==
Domena .arpa je bila prva vrhnja domena na internetu. Namenjena je bila le začasni uporabi, saj je pomagala pri prehodu s tradicionalnih imen vozlišč ARPANET na sistem domenskih imen.<ref>{{Cite web|title=What Are The 5 Top Level Domains?|url=https://www.timesmojo.com/what-are-the-5-top-level-domains/|access-date=18. oktober 2023|work=www.timesmojo.com}}</ref><ref>{{Cite web|title=What is the oldest domain?|url=https://www.sluiceartfair.com/2019/users-questions/what-is-the-oldest-domain/|access-date=18. oktober 2023|work=www.sluiceartfair.com}}</ref> Vendar se je po tem, ko je bila uporabljena za povratno sledenje v sistemu DNS, zdelo neprimerno, da bi jo odstranili, in danes se uporablja izključno za namene internetne infrastrukture, kot je in-addr.arpa za IPv4 in ip6.arpa za povratno reševanje DNS prek IPv6, uri.arpa in urn.arpa za dinamični sistem odkrivanja delegacij ter e164.arpa za prilagajanje telefonskih številk na podlagi zapiskov NAPTR DNS.<ref>{{Cite web|title=How does NAPTR record work?|url=https://yearis.com/top-level_domain|access-date=18. oktober 2023|work=yearis.com}}</ref>

== Zgodovinska področja ==

Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je InterNIC ustvaril domeno .nato za uporabo s strani NATO.<ref>{{Cite web|title=Top-level domain|url=https://yearis.com/top-level_domain|access-date=18. oktober 2023|work=yearis.com}}</ref>
Druge zgodovinske domene najvišje ravni so .cs za Češkoslovaško (zdaj se uporablja .cz za Češko in .sk za Slovaško), .dd za vzhodno Nemčijo (uporablja .depo ponovni združitvi Nemčije<ref>{{Cite web|title=How to Choose the Right Domain Name for SEO|url=https://jasonpittock.com/blog/how-to-choose-the-right-domain-name-for-seo/|access-date=18. oktober 2023|work=jasonpittock.com}}</ref>), .yu za SFR Jugoslavijoin Srbijo in Črno goro (trenutno uporablja .ba za Bosno in Hercegovino, .hr za Hrvaško, .me za Črno goro, .mk za Severno Makedonijo, .rs za Srbijoin .si za Slovenijo), .zr za Zair (trenutno .cd za Demokratično republiko Kongo) in .an za Neterlandske Antile (zdaj .aw za Arubo, .cw za Curaçao in .sx za St. Maarten).<ref>{{Cite web|title=Country domains: a comprehensive ccTLD list|url=https://www.ionos.com/digitalguide/domains/domain-extensions/cctlds-a-list-of-every-country-domain/|access-date=18. oktober 2023|work=www.ionos.com}}</ref>


== Povezave ==
== Povezave ==

Redakcija: 19:42, 18. oktober 2023

Vŕhnja ínternetna doména (angleško Top Level Domain, kratica TLD) je del sistema domenskih imen na internetu, po katerem DNS strežniki dodeljujejo imena IP-naslovom. Ime računalnikov je v tem omrežju sestavljeno iz domene in končnice, največkrat je pred vsem skupaj www. Primer: [www.domena.tld] ali samo [domena.tld], pri čemer se vrhnja internetna domena nanaša le na zadnji del imena, torej .tld.

Trenutno so v sistemu naslednje vrhnje internetne domene:

  • .aero - letalski prevozniki
  • .biz - poslovni svet
  • .com - podjetja
  • .coop - zadruge
  • .edu - izobraževalne organizacije (prvenstveno tiste v ZDA)
  • .gov - agencije vlade ZDA
  • .info - informacije (brez omejitev)
  • .int - s pogodbo ustanovljene mednarodne organizacije
  • .mil - oborožene sile Združenih držav Amerike
  • .museum - muzeji
  • .name - posamezniki
  • .net - omrežna infrastruktura (npr. internetni ponudniki)
  • .org - organizacije, ki ne sodijo v nobeno od ostalih vrhnjih internetnih domen
  • .pro - poklicni strokovnjaki

Posamezne države uporabljajo kot vrhnjo internetno domeno dvočrkovno kodo, določeno s standardom ISO 3166, npr.: Slovenija .si; za popolni seznam glej Seznam vrhnjih internetnih domen.

Zgodovina

Prvih šest vrhnjih internetnih domen je bilo določenih januarja 1985:

Domene .com, .net in .org so v nasprotju z njihovo zamišljeno vlogo dostopne vsem za vsakršen namen.

Novembra 1988 je bila kot odziv na prošnjo organizacije NATO dodana domena .int, ki naj bi odražala njeno naravo mednarodne organizacije.

Oktobra 1998 so ustanovili organizacijo ICANN (Internet Corporation for Assigned Names and Numbers) in ji poverili nalogo upravljanja vrhnjih internetnih domen. 16. novembra 2000 je bilo po krajši razpravi uvedeno sedem novih vrhnjih internetnih domen:

  • .aero
  • .biz
  • .coop
  • .info
  • .museum
  • .name
  • .pro

V rabo so bile uvedene junija 2001, in do konca tega leta so domene .biz, .info in .museum že povsem delovale. Domeni .name in .coop sta začeli polno delovati januarja 2002, .pro pa maja istega leta. V tem letu je začela delovati tudi domena .aero.

26. junija 2008 je organizacija ICANN napovedala, da bo sprostila registracijo vrhnjih internetnih domen, kar bo odpravilo omejitve pri registraciji in bo ime vrhnje domene lahko povsem poljubno. Hkrati bo mogoče prvič registrirati domene v nelatiničnih pisavah, kar je bila ena od večjih kritik obstoječega sistema, ki je omejeval uporabo interneta v velikem delu sveta (približno štirim milijardam potencialnih uporabnikov).[1]

14. junija 2012 je organizacija ICANN razkrila 1,930 kandidatov za nove vrhnje internetne domene. Po skrbnem pregledu kanidatur bodo te zaživele leta 2013.[2]

Rezervirane vrhnje internete domene

V RFC standardu 2606 so določene še štiri vrhnje domene s posebnimi nalogami. Te domene naj ne bi nikoli postale del vrhnje internetne domene v samih globalnih DNS strežnikih.

  • .example — rezervirano za uporabo kot primer
  • .invalid — rezervirano za uporabo pri očitno nepravilnih domenah
  • .localhost — rezervirano v namene izogibanja konfliktom s tradicionalno uporabo domene localhost
  • .test — rezervirano za uporabo v preizkušanjih

Področje infrastrukture

Domena .arpa je bila prva vrhnja domena na internetu. Namenjena je bila le začasni uporabi, saj je pomagala pri prehodu s tradicionalnih imen vozlišč ARPANET na sistem domenskih imen.[3][4] Vendar se je po tem, ko je bila uporabljena za povratno sledenje v sistemu DNS, zdelo neprimerno, da bi jo odstranili, in danes se uporablja izključno za namene internetne infrastrukture, kot je in-addr.arpa za IPv4 in ip6.arpa za povratno reševanje DNS prek IPv6, uri.arpa in urn.arpa za dinamični sistem odkrivanja delegacij ter e164.arpa za prilagajanje telefonskih številk na podlagi zapiskov NAPTR DNS.[5]

Zgodovinska področja

Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je InterNIC ustvaril domeno .nato za uporabo s strani NATO.[6] Druge zgodovinske domene najvišje ravni so .cs za Češkoslovaško (zdaj se uporablja .cz za Češko in .sk za Slovaško), .dd za vzhodno Nemčijo (uporablja .depo ponovni združitvi Nemčije[7]), .yu za SFR Jugoslavijoin Srbijo in Črno goro (trenutno uporablja .ba za Bosno in Hercegovino, .hr za Hrvaško, .me za Črno goro, .mk za Severno Makedonijo, .rs za Srbijoin .si za Slovenijo), .zr za Zair (trenutno .cd za Demokratično republiko Kongo) in .an za Neterlandske Antile (zdaj .aw za Arubo, .cw za Curaçao in .sx za St. Maarten).[8]

Povezave

Internet Corporation for Assigned Names and Numbers, uradna spletna stran


Viri

  1. ↑ Sayer P. (27. junij 2008). »Board opens way for new top-level domains« (v angleščini). NetworkWorld.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. junija 2008. Pridobljeno 27. junija 2008.
  2. ↑ The Economist (16. junij 2012). »Dot dash« (v angleščini). The Economist. Pridobljeno 16. junija 2012.
  3. ↑ »What Are The 5 Top Level Domains?«. www.timesmojo.com. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  4. ↑ »What is the oldest domain?«. www.sluiceartfair.com. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  5. ↑ »How does NAPTR record work?«. yearis.com. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  6. ↑ »Top-level domain«. yearis.com. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  7. ↑ »How to Choose the Right Domain Name for SEO«. jasonpittock.com. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  8. ↑ »Country domains: a comprehensive ccTLD list«. www.ionos.com. Pridobljeno 18. oktobra 2023.

Glej tudi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vrhnja_internetna_domena&oldid=6109850«