Melanholija: Razlika med redakcijama
m disambig., drugi drobni popravki AWB |
m dodali besedilo Oznaki: vrnjeno vizualno urejanje |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Depresija''' je duševno stanje ali počutje povezano z negativnimi občutki, čustvi nemoči in nizkimi nivoji energije. |
|||
| ⚫ | |||
Oseba, ki je v takem stanju ima lahko slednje simptome: |
|||
- občutek nemoči, sramu, krivde |
|||
- pomanjkanje energije in nesposobnost sprejemanja avtonomnih odločitev |
|||
- izguba smisla za delo in življenje |
|||
- strah pred neuspehom ali neuspehom |
|||
- črnogledost, pesimizem |
|||
| ⚫ | |||
'''Melanholíja''' ([[grščina|grško]] {{jezik-el2|μελαγχολία}}: melancholía, dobesedno iz mélas - ''črn'' + kholé - ''[[žolč]]'') je v splošnem stanje [[duševnost|duševne]] potrtosti, malodušnosti oz. mračnega razpoloženja. V modernem kontekstu se nanaša samo na duševne ali [[čustvo|čustvene]] simptome [[Velika depresivna motnja|depresije]], nekdaj pa se je melanholija praktično uporabljala kot [[sopomenka]] za depresijo. [[Koncept]] melanholije kot psihološke nagnjenosti ali bolezni se je torej v 20. stoletju zamenjal z depresijo. Človek s takšnim [[temperament]]om se imenuje '''melanholik'''.<ref>{{cite journal|author=Berrios, G.E.|title=Melancholia and depression during the 19th century: A conceptual History|journal=British Journal of Psychiatry|volume=153|issue=|year=1988|pages=298-304|doi=|pmid=}}</ref> Melanholija ima sicer različne pomene v [[medicina|medicini]], [[psihologija|psihologiji]], [[filozofija|filozofiji]], [[teologija|teologiji]] in [[umetnost]]i. |
'''Melanholíja''' ([[grščina|grško]] {{jezik-el2|μελαγχολία}}: melancholía, dobesedno iz mélas - ''črn'' + kholé - ''[[žolč]]'') je v splošnem stanje [[duševnost|duševne]] potrtosti, malodušnosti oz. mračnega razpoloženja. V modernem kontekstu se nanaša samo na duševne ali [[čustvo|čustvene]] simptome [[Velika depresivna motnja|depresije]], nekdaj pa se je melanholija praktično uporabljala kot [[sopomenka]] za depresijo. [[Koncept]] melanholije kot psihološke nagnjenosti ali bolezni se je torej v 20. stoletju zamenjal z depresijo. Človek s takšnim [[temperament]]om se imenuje '''melanholik'''.<ref>{{cite journal|author=Berrios, G.E.|title=Melancholia and depression during the 19th century: A conceptual History|journal=British Journal of Psychiatry|volume=153|issue=|year=1988|pages=298-304|doi=|pmid=}}</ref> Melanholija ima sicer različne pomene v [[medicina|medicini]], [[psihologija|psihologiji]], [[filozofija|filozofiji]], [[teologija|teologiji]] in [[umetnost]]i. |
||
Redakcija: 19:04, 12. julij 2023
Depresija je duševno stanje ali počutje povezano z negativnimi občutki, čustvi nemoči in nizkimi nivoji energije.
Oseba, ki je v takem stanju ima lahko slednje simptome:
- občutek nemoči, sramu, krivde
- pomanjkanje energije in nesposobnost sprejemanja avtonomnih odločitev
- izguba smisla za delo in življenje
- strah pred neuspehom ali neuspehom
- črnogledost, pesimizem
- onemoglost, hromost
Melanholíja (grško starogrško μελαγχολία: melancholía, dobesedno iz mélas - črn + kholé - žolč) je v splošnem stanje duševne potrtosti, malodušnosti oz. mračnega razpoloženja. V modernem kontekstu se nanaša samo na duševne ali čustvene simptome depresije, nekdaj pa se je melanholija praktično uporabljala kot sopomenka za depresijo. Koncept melanholije kot psihološke nagnjenosti ali bolezni se je torej v 20. stoletju zamenjal z depresijo. Človek s takšnim temperamentom se imenuje melanholik.[1] Melanholija ima sicer različne pomene v medicini, psihologiji, filozofiji, teologiji in umetnosti.
Opombe in sklici
- ↑ Berrios, G.E. (1988). »Melancholia and depression during the 19th century: A conceptual History«. British Journal of Psychiatry. 153: 298–304.
 | Ta članek o psihologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |