Pojdi na vsebino

Valentin Zarnik: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Engelbert (pogovor | prispevki)
67.467 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 5: Vrstica 5:
Spadal je med liberaliste iz skupine [[Mladoslovenci|mladoslovencev]], ki so se trudili med narodom zbuditi narodno zavest in želeli čim hitreje priti do večjih pravic za ljudstvo in jezik. Leta 1869 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor.
Spadal je med liberaliste iz skupine [[Mladoslovenci|mladoslovencev]], ki so se trudili med narodom zbuditi narodno zavest in želeli čim hitreje priti do večjih pravic za ljudstvo in jezik. Leta 1869 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor.


==Življenje in delo==
⚫
Kot gimnazijec je s sošolci literarno deloval v skupini [[vajevci]]. Kasneje je ustvarjal predvsem na področju tako imenovane feljtonistike oziroma podlistkov. V njegovem času je ime veljalo za oznako žanra, danes z njim označujemo le pisanje pod črto v časopisu. Tu je literarne zasnove kombiniral z aktualnimi političnimi, kulturnimi in družbenimi temami. Pogosto se je v njih približal [[Satira (način pisanja)|satiri]]. Spadal je med prve pisce feljtonov v časopisu ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenskem narodu]]''. V njih je opisoval tudi svoje navdušenje nad pogumnim bojem [[Francija|Francozev]] s [[Prusija|Prusi]] leta 1870. Tu se vidijo njegove simpatije do svobodoljubja in francoske revolucije.
Rodil se je v [[Repnje|Repnjah]] kot najstarejši sin [[Jurij Zarnik|Jurija Zarnika]], ki je bil delavec v [[cukrarna|cukrarni]]. Zaradi manjšega zaslužka ni imel niti svoje hiše niti zemlje, zato so živeli zelo skromno. Vzgoja staršev je bila zelo stroga, vendar pa je oče poudarjal pomen izobrazbe in šolanja, ki ga je vsem svojim otrokom omogočal. Valentin je prvič stopil v šolo leta [[1842]] v [[Šentpeter|Šentpetru]], kjer je bil sošolec s [[Fran Erjavec|Franom Erjavcem]], s katerim se je spoprijateljil in ostal prijatelj do konca življenja.
⚫
Leta [[1848]] je vstopil v gimnazijo, kjer je s sošolci literarno deloval v skupini [[vajevci]] pod vodstvom [[Simon Jenko|Simona Jenka]]. Po maturi je odšel na [[Dunaj|Dunaj]], kjer se je vpisal na filozofsko fakulteto, kjer je študiral zgodovino. Tam je v [[Slovenski glasnik|Glasniku]] objavil nekaj svojih povesti, pisal pa je tudi humoristične spise. Kasneje je ustvarjal predvsem na področju tako imenovane feljtonistike oziroma podlistkov. V njegovem času je ime veljalo za oznako žanra, danes z njim označujemo le pisanje pod črto v časopisu. Tu je literarne zasnove kombiniral z aktualnimi političnimi, kulturnimi in družbenimi temami. Pogosto se je v njih približal [[Satira (način pisanja)|satiri]]. Spadal je med prve pisce feljtonov v časopisu ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenskem narodu]]''. V njih je opisoval tudi svoje navdušenje nad pogumnim bojem [[Francija|Francozev]] s [[Prusija|Prusi]] leta 1870. Tu se vidijo njegove simpatije do svobodoljubja in francoske revolucije.


Pri ''Slovenskem narodu'' je sodeloval predvsem z urednikom [[Josip Jurčič|Josipom Jurčičem]]. Slednji mu je bil srednje naklonjen, saj je bil Zarnik sicer navdušen nad objavljanjem besedil, po drugi strani ni imel razvitih delovnih navad. Z Zarnikom se je ukvarjal tudi [[Fran Levstik]], ki se je iz pravnika ponorčeval z Zarnikovo karikaturo v eni od številk Pavlihe.
Pri ''Slovenskem narodu'' je sodeloval predvsem z urednikom [[Josip Jurčič|Josipom Jurčičem]]. Slednji mu je bil srednje naklonjen, saj je bil Zarnik sicer navdušen nad objavljanjem besedil, po drugi strani ni imel razvitih delovnih navad. Z Zarnikom se je ukvarjal tudi [[Fran Levstik]], ki se je iz pravnika ponorčeval z Zarnikovo karikaturo v eni od številk Pavlihe.
Vrstica 15: Vrstica 17:
* Peter Vodopivec, 2006: ''Od Pohlinove slovnice do samostojne države''. Ljubljana: Modrijan.
* Peter Vodopivec, 2006: ''Od Pohlinove slovnice do samostojne države''. Ljubljana: Modrijan.
* France Vreg, 2002: ''Feljton: novinarske, polliterarne in literarne oblike na Slovenskem''. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
* France Vreg, 2002: ''Feljton: novinarske, polliterarne in literarne oblike na Slovenskem''. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
* Marjeta Žebovec. ''Pustili so sled''. Občina Vodice. Vodice, 2002. {{COBISS|119529984}}


{{normativna kontrola}}
{{normativna kontrola}}

Redakcija: 21:59, 3. januar 2020

Valentin Zarnik
Portret
Rojstvo14. februar 1837({{padleft:1837|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})
Repnje
Smrt30. marec 1888({{padleft:1888|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (51 let)
Ljubljana
Državljanstvo Avstro-Ogrska
 Avstrijsko cesarstvo
Poklicpisatelj, politik, pravoznanec, pravnik

Valentin Zarnik, slovenski pravnik, politik in pisatelj, * 14. februar 1837, Repnje, † 30. marec 1888, Ljubljana.

Spadal je med liberaliste iz skupine mladoslovencev, ki so se trudili med narodom zbuditi narodno zavest in želeli čim hitreje priti do večjih pravic za ljudstvo in jezik. Leta 1869 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor.

Življenje in delo

Rodil se je v Repnjah kot najstarejši sin Jurija Zarnika, ki je bil delavec v cukrarni. Zaradi manjšega zaslužka ni imel niti svoje hiše niti zemlje, zato so živeli zelo skromno. Vzgoja staršev je bila zelo stroga, vendar pa je oče poudarjal pomen izobrazbe in šolanja, ki ga je vsem svojim otrokom omogočal. Valentin je prvič stopil v šolo leta 1842 v Šentpetru, kjer je bil sošolec s Franom Erjavcem, s katerim se je spoprijateljil in ostal prijatelj do konca življenja. Leta 1848 je vstopil v gimnazijo, kjer je s sošolci literarno deloval v skupini vajevci pod vodstvom Simona Jenka. Po maturi je odšel na Dunaj, kjer se je vpisal na filozofsko fakulteto, kjer je študiral zgodovino. Tam je v Glasniku objavil nekaj svojih povesti, pisal pa je tudi humoristične spise. Kasneje je ustvarjal predvsem na področju tako imenovane feljtonistike oziroma podlistkov. V njegovem času je ime veljalo za oznako žanra, danes z njim označujemo le pisanje pod črto v časopisu. Tu je literarne zasnove kombiniral z aktualnimi političnimi, kulturnimi in družbenimi temami. Pogosto se je v njih približal satiri. Spadal je med prve pisce feljtonov v časopisu Slovenskem narodu. V njih je opisoval tudi svoje navdušenje nad pogumnim bojem Francozev s Prusi leta 1870. Tu se vidijo njegove simpatije do svobodoljubja in francoske revolucije.

Pri Slovenskem narodu je sodeloval predvsem z urednikom Josipom Jurčičem. Slednji mu je bil srednje naklonjen, saj je bil Zarnik sicer navdušen nad objavljanjem besedil, po drugi strani ni imel razvitih delovnih navad. Z Zarnikom se je ukvarjal tudi Fran Levstik, ki se je iz pravnika ponorčeval z Zarnikovo karikaturo v eni od številk Pavlihe.

Viri

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Valentin Zarnik.
  • Štefan Barbarič, 1986: Josip Jurčič. Ljubljana: Partizanska knjiga.
  • Matjaž Kmecl, 1975: Od pridige do kriminalke ali O meščanskih začetkih slovenske pripovedne proze. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Peter Vodopivec, 2006: Od Pohlinove slovnice do samostojne države. Ljubljana: Modrijan.
  • France Vreg, 2002: Feljton: novinarske, polliterarne in literarne oblike na Slovenskem. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
  • Marjeta Žebovec. Pustili so sled. Občina Vodice. Vodice, 2002. (COBISS)
Stub icon

Ta biografski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Valentin_Zarnik&oldid=5254007«