Pojdi na vsebino

Ferdo Kočevar: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Genovefa (pogovor | prispevki)
Nova stran: '''Ferdo Kočevar - Žavčanin''', slovenski pisatelj in publicist, * 1833, Žalec, † 1878. Uporabljal je psevdonim Žavčanin, ki je povezan s te...
 
Genovefa (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Ferdo Kočevar - Žavčanin''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[publicist]], * [[1833]], [[Žalec]], † [[1878]].
'''Ferdo Kočevar - Žavčanin''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[publicist]], * [[3. april]] [[1833]], [[Žalec]], † [[11. oktober]] [[1878]] [[Feldhof]] pri [[Gradec|Gradcu]].


Gimnazijo je obiskoval v [[Celje|Celju]]. Na [[Dunaj]]u je nekaj časa študiral [[medicina|medicino]], a študija ni zaključil. Zatem je zasedel mesto računovodje na [[Zagreb|zagrebški]] univerzi.
Uporabljal je [[psevdonim]] Žavčanin, ki je povezan s tem, da je bil rojen v Žalcu.

Ukvarjal se je z literarno kritiko, njegovo mnenje je bilo, naj literati pri svojem delu upoštevajo temeljne značilnosti [[lirika|lirike]], [[epika|epike]] ali [[dramatika|dramatike]]. Bil je med zagovorniki skupnega jezika [[Slovenci|Slovencev]], [[Hrvatje|Hrvatov]] in [[Srbi|Srbov]]. Podpiral je jugoslovanski program.

Leta [[1857]] se je obrnil na duhovnike s pozivom, naj zbirajo slovensko ljudsko blago - pesmi, pregovore, tudi starine. Svoje poglede na stanje na slovenskem kulturnem in političnem področju je opisal v spisu ''Slovenske narodne potrebe''. V njem je zahteval uvedbo slovenščine v urade in šole, združitev Slovencev, ustanovitev dramatičnega društva in gledališča v [[Ljubljana|Ljubljani]]. O [[Književni program|literarnem programu]] in slovenskem knjižnem jeziku je razpravljal v ''Pomenkih o naših literarnih zadevah'' iz leta [[1867]].

Ob spremljanju slovemskih narodnih pesmi in [[Stanko Vraz|Vrazovega]] dela je napisal esej ''Naše narodne pesmi'', [[1868]]. V tej razpravi se je lotil rim, germanizmov, živalstva in rastlinstva v narodnih pesmih. Svoja pisanja je objavljal večinoma v [[Kmetijske in rokodelske novice|Kmetijskih in rokodelskih novicah]], kjer je pisal tudi o gospodarskih temah. Uporabljal je [[psevdonim]] Žavčanin, ki je povezan s tem, da je bil rojen v Žalcu.


== Bibliografija ==
== Bibliografija ==
Vrstica 12: Vrstica 18:


<div class="references-small">
<div class="references-small">
* Adrijan Lah, 1997: Mali pregled lahke književnosti. Ljubljana, Založba Rokus.
* Adrijan Lah, 1997: Mali pregled lahke književnosti. Ljubljana, Založba Rokus.
* Dušan Mevlja: Ferdo Kočevar - Žavčanin. V: Večer. Št. 86. 12. apr. 1988, str. 5.
</div>
</div>


{{literat-stub}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1833]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1833]]
[[Kategorija:Umrli leta 1878]]
[[Kategorija:Umrli leta 1878]]

Redakcija: 00:39, 4. februar 2010

Ferdo Kočevar - Žavčanin, slovenski pisatelj in publicist, * 3. april 1833, Žalec, † 11. oktober 1878 Feldhof pri Gradcu.

Gimnazijo je obiskoval v Celju. Na Dunaju je nekaj časa študiral medicino, a študija ni zaključil. Zatem je zasedel mesto računovodje na zagrebški univerzi.

Ukvarjal se je z literarno kritiko, njegovo mnenje je bilo, naj literati pri svojem delu upoštevajo temeljne značilnosti lirike, epike ali dramatike. Bil je med zagovorniki skupnega jezika Slovencev, Hrvatov in Srbov. Podpiral je jugoslovanski program.

Leta 1857 se je obrnil na duhovnike s pozivom, naj zbirajo slovensko ljudsko blago - pesmi, pregovore, tudi starine. Svoje poglede na stanje na slovenskem kulturnem in političnem področju je opisal v spisu Slovenske narodne potrebe. V njem je zahteval uvedbo slovenščine v urade in šole, združitev Slovencev, ustanovitev dramatičnega društva in gledališča v Ljubljani. O literarnem programu in slovenskem knjižnem jeziku je razpravljal v Pomenkih o naših literarnih zadevah iz leta 1867.

Ob spremljanju slovemskih narodnih pesmi in Vrazovega dela je napisal esej Naše narodne pesmi, 1868. V tej razpravi se je lotil rim, germanizmov, živalstva in rastlinstva v narodnih pesmih. Svoja pisanja je objavljal večinoma v Kmetijskih in rokodelskih novicah, kjer je pisal tudi o gospodarskih temah. Uporabljal je psevdonim Žavčanin, ki je povezan s tem, da je bil rojen v Žalcu.

Bibliografija

Proza

Viri

  • Adrijan Lah, 1997: Mali pregled lahke književnosti. Ljubljana, Založba Rokus.
  • Dušan Mevlja: Ferdo Kočevar - Žavčanin. V: Večer. Št. 86. 12. apr. 1988, str. 5.