Portal:Literatura/Navedki/13. teden

»Torej je vam, gospod župan, pred vsem na tem ležeče, da dobite k hiši bogato nevesto?«

»Saj pravim: beračice ne maram, in naj jo ima Janko še tako rad.«

»Kaj pa, če bi imela ona Brigita lepo doto, lepšo, kakor jo ima sploh katera v naši dolini?«

»Kje bo vzela sirota doto! Še za poročno obleko nima. Le naj zato pusti našega Jankota pri miru in naj si izbije iz glave vse nepotrebne misli in upe, da bo katerikrat gospodarila na Stoparjevem domu.«

»Oho, prosim: kako morete tako zaničljivo reči, naj pusti vašega Jankota pri miru? Ali se je mar ona njemu nastavljala? Nikdar. On je silil vanjo. Jaz sem bila lansko leto vedno priča, kadar je prišel k nji k Poljakovim. Ona ga nikdar ni vabila, niti s pogledom ne. Pač pa je on tiščal za njo.«

»Zato sem pa ravno hud na njega«, je vzrojil župan, »da se gre on, župana Stoparja sin, tako daleč izpozabit in iztiče za ubogo rejenko, ko bi vendar moral vedeti, da jih lahko na vsak prst dobi deset bogatih.«

»No, on si je izbral njo. Zakaj ravno njo, ne vemo. Pač tako pride.

(Matija Prelesnik, Nesrečno zlato, Dom in svet, 1902)