Portal:Literatura/Izbrani pojmi/50. teden 2010
Idilična povest je žanrski tip slovenske kmečke povesti s poudarjeno idiličnostjo. Vrh je doživela v prvi polovici štiridesetih let 20. stoletja.
Idilična povest nam kaže sliko vsakdanjika, idealizirano podobo mirnega, harmoničnega, naravnega in enostavnega življenja na vasi. Do druge svetovne vojne je bila idilična povest pri Slovencih redkost. Edini pomembnejši dotedanji predstavnik je bil Janez Jalen, v prozi in kot del večjih celot je idilo mogoče najti tudi pri Josipu Stritarju (Zorin, Gospod Mirodolski). Razcvet je doživela med drugo svetovno vojno, ko so izšla tri idilična besedila: Mlin v grapi, Petrinka in Dom v samoti. Idilična povest ima poudarjeno folklorno motiviko: praznični (žegnanje, vasovanje, nedeljska noša, kulinarične specialitete) in delovni motivi (košnja). Funkcija idilične povesti v času druge svetovne vojne je potegniti bralca iz vojnega vsakdana v svet fikcije, kjer se vsi konflikti razrešijo v srečen konec. Idilična povest ima tendenco po zanikanju socialnih nasprotij, družbenih in osebnih konfliktov.