Portal:Literatura/Izbrani pojmi/49. teden 2010

Idila je literarni ali slikarski žanr, ki prikazuje mirno in zadovoljno življenje, navadno povezano z naravo ali stanjem v naravi, ki izraža mir in ubranost. Beseda izvira iz stare grščine εἰδύλλια (eidúllia) in pomeni 'kratko obliko'.

Idila v poeziji je kratka pesem, ki največkrat opisuje kmečko, podeželsko življenje. Po kraju dogajanja se lahko imenuje pastirska (pastoralna, bukolična), ribiška, lovska in vaška. Podobno je tudi poimenovaje idil v prozni obliki. Začetnik idile je bil starogrški pesnik Theocritus, glavna tema njegove poezije je podeželsko življenje. To poezijo so kasneje posnemali pesniki Catullus, Vergilij, William Wordsworth, Lord Alfred Tennyson, Giacomo Leopardi, Johann Wolfgang von Goethe in drugi.

Idilična povest v slovenskem okolju je bila do druge svetovne vojne redka. Prvo daljše delo, naslovljeno kot idila, je Marjetica Antona Kodra. V slovenski pripovedni tradiciji se idila največkrat povezuje s folkloro. Govorimo o t. i. folklorni idili (Jakob Bedenek, Sonce in senca, Fran Jaklič, Nevesta s Korinja). Življenje, predstavljeno v idili, je umaknjeno na podeželje, je skromno, mirno, harmonično, naravno. Naloga idile je pomirjevalno vplivati na bralca ali gledalca ter pomirjati in zanikati družbene in osebne konflikte. Več ...