Ponte Vecchio

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ponte Vecchio
Ponte Vecchio.jpg
Pogled dolvodno na Ponte Vecchio
Prehod reka Arno
Lokacija Firence, Italija
Tip mostu segmentni ločni most
Širina 32 m
Najdaljši lok 30 m

Ponte Vecchio ("Stari most")[1][2] je srednjeveški kamnit zaprt konzolni segmentni ločni most čez reko Arno v Firencah, Italija, na katerem so še vedno trgovine zgrajene skupaj z njim, kar je bilo nekoč pogosto. Sprva so trgovine zasedli mesarji; sedanji najemniki so draguljarji, trgovci z umetninami in prodajalci spominkov. Sosednji mostovi so še Ponte Santa Trinita in Ponte alle Grazie.

Zgodovina in konstrukcija[uredi | uredi kodo]

Most se razteza čez reko Arno na njeni najožji točki[3], mesto za katerega menijo, da je bil most zgrajen že v rimskih časih,[4] ko je cesta via Cassia prečkala reko. Rimski stebri so bili iz kamna, nadgradnja pa iz lesa. Prvič se pojavi most v dokumentu leta 996. Potem ko so ga leta 1117 uničile poplave, je bil obnovljen v kamnu, a spet poškodovan leta 1333, ko sta ostala dva osrednja stebra, kot je zapisal Giovanni Villani v svoji Nuova Cronica.[5] Obnovljen je bil leta 1345.[6] Giorgio Vasari je zabeležil tradicionalni pogled na tiste dni, ko je pripisal zasnovo Taddeo Gaddiju - poleg Giotta eno redkih umetniških imen trecenta, znanih še dvesto let pozneje. Sodobni zgodovinarji omenjajo Neri di Fioravantija kot možnega avtorja. Pokrit v majhni loži nad centralno odprtino mostu, je preperel spominski kamen, na katerem je nekoč pisalo Nel trentatrè dopo il mille-trecento, il ponte cadde, per diluvio dell' acque: poi dieci anni, come al Comun piacque, rifatto fu con questo adornamento.[7] Na jugovzhodnem vogalu mostu je bil za obrambo zgrajen Torre dei Mannelli.

Most je sestavljen iz treh segmentnih lokov: glavni lok ima razpon 30 metrov, dva stranska loka vsak po 27 metrov. Višina obokov je med 3,5 in 4,4 m, razmerje med razponom in višino 5:1.[8]

Poškodbe po osvoboditvi avgusta 1944, nastale med drugo svetovno vojno

Vedno je gostil trgovine in trgovce, ki so razkazovali svoje blago na mizah pred svojimi prostori, po odobritvi Bargellao (neke vrste gospoda župana, ki je bil sodnik in policijski organ). Zadnje trgovine (retrobotteghe), ki jih je mogoče videti iz reke, so bile dodane v sedemnajstem stoletju.

Pravijo, da ekonomski pojem stečaja izvira od tukaj: če menjalec denarja ni mogel plačati svojih dolgov, so mizo, na kateri je prodajal svoje izdelke (v nadaljevanju »banco«), fizično razbili (»rotto«) vojaki in ta navada je bila imenovana bancorotto (razrazbita miza, morda je lahko beseda prišla iz »banca rotta«, kar pomeni »razbita miza«). Ker ni imel več mize, trgovec ni mogel prodati.[9]

Med drugo svetovno vojno Ponte Vecchio Nemci med umikom pred osvobajajočo britansko 8. armado 4. avgusta 1944 niso uničili, za razliko od vseh drugih mostov v Firencah.[10][11] To naj bi bil, po navedbah mnogih domačinov in turističnih vodnikov, Hitlerjeva izrecna zapoved.[12][13][14] Dostop do Ponte Vecchio pa so ovirale uničene stavbe na obeh koncih, ki so bile kasneje obnovljene kot kombinacija izvirnega in modernega oblikovanja

Vasarijev corridor iz Palazzo Vecchio do Uffizi

Vasarijev Corridor[uredi | uredi kodo]

Za povezavo Palazzo Vecchio (Firenška mestna hiša) s Palača Pitti, je leta 1565 Cosimo I. Medičejski naročil Giorgiou Vasariju zgraditi preko mostu, Vasarijev koridor. Za dvig ugleda mostu je leta 1593 medičejski veliki vojvoda prepovedal prodajo mesarjem; njihovo mesto so takoj zasedli trgovci z zlatom. Cehovsko združenje mesarjev je monopoliziralo trgovine na mostu leta 1442. Kamnit napis iz Dantejevega (Raja xvi. 140-7) opisuje mesto ob vhodu na most, kjer je bil leta 1215 umorjen Buondelmonte de' Buondelmonti v imenu Amideijev, začetek urbanega bojevanja Gvelfov in Gibelinov.

Doprsni kip Benvenuta Cellinija[uredi | uredi kodo]

Leta 1900, v čast in označitev četrt stoletja rojstva velikega florentinskega kiparja in mojstra zlatarja Benvenuto Cellinija, so vodilni zlatarji iz mostu naročili najbolj znanemu florentinskemu kiparju tistega časa Raffaellu Romanelliju, ustvariti Cellinijev bronasti doprsni kip in ga postavili na vrhu vodnjaka v sredini vzhodne strani mostu, kjer stoji še danes.

Novejša zgodovina[uredi | uredi kodo]

Most je bil močno poškodovan leta 1966 v poplavi reke Arno.[15]

Most je omenjen v Puccinijevi ariji O mio babbino caro iz opere Gianni Schicchi (1918).

Gallery[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Ponte Vecchio. Encyclopædia Britannica. 2007. 
  2. "Dizionario d'ortografia e di pronunzia" (italijanščina). Rai. Pridobljeno dne 2010-02-24. 
  3. Touring Club Italiano, Firenze e dintorni 1964:321
  4. Zucconi, Guido (1995). Florence: An Architectural Guide. San Giovanni Lupatoto, Vr, Italy: Arsenale Editrice srl. ISBN 88-7743-147-4. 
  5. Bartlett, Kenneth R. (1992). The Civilization of the Italian Renaissance. Toronto: D.C. Heath and Company. ISBN 0-669-20900-7 (Paperback). Page 40.
  6. Melaragno, Michele G (1998). Preliminary Design of Bridges for Architects and Engineers. Marcel Dekker. str. 3. ISBN 0-8247-0184-4. 
  7. Touring Club Italiano, Firenze e dintorni 1964:321
  8. Ponte Vecchio na Structurae. Retrieved on 2007-02-16
  9. Oxford English Dictionary, it gives the origin as from the Italian banca rotta "broken bench", but not specifically from this bridge. online, '[1]'.
  10. Encyclopaedia Britannica online, 'Ponte Vecchio'.
  11. Brucker, Gene (1983). Renaissance Florence. University of California Press. str. 8. ISBN 0-520-04695-1. 
  12. "Rumour has it... Hitler and the Ponte Vecchio". Time Travel Turtle. Pridobljeno dne 20 November 2012. 
  13. "A history of the Ponte Vecchio, Florence". Holiday Velvet. Pridobljeno dne 20 November 2012. 
  14. "Florence: Walk with the Medicis over the Ponte Vecchio plebs". London: The Independent. 6 January 2008. Pridobljeno dne 20 November 2012. 
  15. Ponte Vecchio at web site of the Kunsthistorisches Institut in Florenz

Reference[uredi | uredi kodo]

  • Banister Fletcher: A History of Architecture (London: The Butterworth Group, 1987, ISBN 0-408-01587-X) pp. 756–757
  • Chiarugi, Andrea, 'Maintenance of the Ponte Vecchio historical bridge in Florence', in Extending the Lifespan of Structures, Vol. 2 (San Francisco: IABSE Symposium Report, 1995) pp. 1479–1484
  • Graf, Bernhard, Bridges that Changed the World (Munich, Germany: Prestel, 2002, ISBN 3-7913-2701-1) pp. 38–39

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]