Ogled vira Pont

{{Infobox
| bodyclass = geography
| abovestyle = background:#DEB887;
| subheader = Starodavna regija v Anatoliji
| above = Pont <br> Πόντος
| image = [[Slika:Pont localisation.png|300px|Pont]] 
| caption = Pont
| label1 = Lokacija 
| data1 = severovzhodna Anatolija, zdaj [[Turčija]])
| label2 = Etnične skupine
| data2 = [[Halibi]], [[Levkosiri]], [[Makroni]], [[Mosinikoji]], [[Muški]], [[Tibareni]], [[Lazi]], [[Gruzinci]], [[Armenci]], [[Kimerci]], [[Pontski Grki]], [[Perzijci]] (od 6. stoletja pr. n. št.), [[Judje]], [[Hemšini]], [[Čepni]] in [[Turki]]<ref>{{cite journal |last1=Meeker |first1=Michael E. |title=The Black Sea Turks: Some Aspects of Their Ethnic and Cultural Background |journal=International Journal of Middle East Studies |date=1971 |volume=2 |issue=4 |pages=318–345 |doi=10.1017/S002074380000129X |jstor=162721 |s2cid=162611158 |url=https://www.jstor.org/stable/162721 |access-date=28 December 2021 |issn=0020-7438}}</ref> (od 11. stoletja)
| label3 = Zgodovinske prestolnice
| data3 = [[Amasya|Amasija]], [[Neocezareja]] ([[Niksar]]), [[Sinop]]), [[Trabzon|Trebizond]] ([[Trabzon]])
| label4 = Znameniti vladarji 
| data4 = [[Mitridat VI. Pontski |Mitridat Evpator]]
| data8 = [[Slika:Pontus.png|250px|Pont]]<br><small>Sodobna definicija Ponta: ozemlje, ki je bilo po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] razglašeno za Pontsko republiko in je obsegalo šest lokalnih grškopravoslavnih škofij</small>
}}

'''Pont''' ({{lang-el|Πόντος|translit=Póntos}}, {{lit|morje}}<ref>[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dpo%2Fntos πόντος], Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek-English Lexicon'', on Perseus.</ref>) je bila regija na južni obali [[Črno morje|Črnega morja]]  v današnji [[Turčija|Turčiji]]. [[Grki]], ki so to ozemlje kolonizirali že v arhaičnem obdobju, so ime Pont uporabljali za obalno regijo in njeno gorato zaledje do [[Pontsko gorovje|Pontskih Alp]] na vzhodu. Ime izhaja iz grškega imena Črnega morja -  Eúxinos Póntos, kar pomeni 'Gostoljubno morje',<ref>[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0072%3Aentry%3D*eu%29%2Fceinos Εὔξεινος], William J. Slater, ''Lexicon to Pindar'', on Perseus.</ref> ali preprosto Pontos (ὁ Pontos). Kot tako se omenja že v [[Ajshil]]ovih ''Perzijcih'' (472 pr. n. št.) in [[Herodot|Herodotovi]] ''Zgodovini'' (okoli 440 pr. n. št.). 

Regija vzhodno od reke Halis (Kızılırmak), ki prvotno ni imela posebnega imena in se je omenjala kot dežela Ἐν Ποντῳ (En Póntō), dobesedno 'na evskinskem Pontu', je kasneje dobila ime Pont. To ime je prvič omenjeno v [[Ksenofont]]ovi ''Kirovi anabazi'' (ok. 370 pr. n. št.). Obseg regije se je skozi stoletja spreminjal, vendar je na splošno segal od [[Kolhida|Kolhide]] (sodobna zahodna [[Gruzija]]) na vzhodu do [[Paflagonija|Paflagonije]] na zahodu. Zaledje regije je bilo različno globoko. V [[Helenistično obdobje|helenističnem]], [[Rimsko cesarstvo|rimskem]] in [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskem]] obdobju je bilo v regiji ustanovljenih več držav in provinc z imenom Pont ali njegovimi različicami. Najpomembnejše je bilo [[Trapezundsko cesarstvo]] s središčem v Trapezundu (sedanji [[Trabzon]])  v poznem bizantinskem obdobju. V [[Grška mitologija|starogrški mitologiji]] in zgodovinopisju (npr. Herodot in Strabon) se Pont včasih omenja kot prvotni dom [[Amazonke|Amazonk]]. 

==Zgodovina== 
===Zgodnji prebivalci=== 
V [[Bronasta doba|bronasti dobi]] je bil Pont izven dosega tedanjih imperijev, tudi najbližjega [[Hati (Anatolija)|hatskega]]. V tistih časih je bilo največ, kar si je kakšen vladar lahko obetal v tej regiji, začasno zavezništvo z lokalnimi  mogočneži. [[Hetiti]] so neorganizirane skupine na svoji severovzhodni meji imenovali Kaški. Za slednjimi je bilo do zdaj najdenih le malo arheoloških sledi.<ref>{{cite journal |author=Roger Matthews |title=Landscapes of Terror and Control: Imperial Impacts in Paphlagonia |url=https://archive.org/details/sim_near-eastern-archaeology_2004-12_67_4/page/200 |journal=Near Eastern Archaeology|volume=67|issue=4|date=December 2004 |pages=200–211|doi=10.2307/4132387 |jstor=4132387 |s2cid=161960753 }}</ref> 

Po propadu [[Hetiti|Hetitskega imperija]] je [[Asirija|asirski]] dvor opazil, da so oblast v regiji prevzeli Kaški, povezani z dotlej neznano skupino, ki so jo poimenovali Muški.<ref>Records of Tiglath-Pileser I ''apud'' {{cite book|title=The Cambridge Ancient History|year= 1975|pages=417f|chapter=30|author=RD Barnett}},str. 420.</ref> [[Železna doba|Železnodobni]] obiskovalci regije, večinoma [[Grki]], so opazili, da je zaledje raznoliko, in zabeležili naslednja plemena: Moški, pogosto povezani z Muški,<ref>So the 1877 translation of "Sargon's Great Inscription in the Palace of Khorsabad", http://www.shsu.edu/~his_ncp/Sargon.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150619000229/http://www.shsu.edu/~his_ncp/Sargon.html |date=2015-06-19 }}</ref> Levkosiri,<ref>[http://perseus.mpiwg-berlin.mpg.de/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3atext%3a1999%2e04%2e0062&query=id%3dpontus#id,pontus Meyer, Geschichte d. Königr. Pontos (Leipzig: 1879)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110502101529/http://perseus.mpiwg-berlin.mpg.de/cgi-bin/ptext?doc=Perseus:text:1999.04.0062#id,pontus |date=2011-05-02 }} {{dead link|date=April 2018|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Mari, Makroni, Mosinikoji, Tibareni,<ref>{{cite book|last=Hewsen|first=Robert H.|title=Armenian Pontus: The Trebizond-Black Sea Communities|year=2009|publisher=Mazda Publishers, Inc.|location=Costa Mesa, CA|isbn=978-1-56859-155-1|pages=40 f| editor=Richard G. Hovannisian|chapter=Armenians on the Black Sea: The Province of Trebizond}}</ref> Cani,<ref name=Hewsen43>Hewsen, 43.</ref>  Kalibi in Kaldoji.<ref name=Hewsen46>Hewsen, 46.</ref> 

V [[Armenščina|armenskem jeziku]] ni mogoče opaziti niti Hetitov niti Asircev niti  pohetitskih ljudstev. Starodavna teorija, ki jo je prvi nakazal [[Herodot]], pravi, da so se govorci armenščine v zgodnji železni dobi migrirali čez Pont iz [[Frigija|Frigije]]. Ob obali so jim sledili Grki, ki so govorili soroden indoevropski jezik. Grki so prvi dolgotrajni prebivalci regije, za katerimi so ohranjeni pisni zapisi. V poznem 8. stoletju pr. n. št. je Pont postal tudi oporišče [[Kimerci|Kimercev]], drugega indoevropsko govorečega ljudstva. Potem, ko so Kimerce premagali [[Lidija|Lidijci]], so postali samo oddaljen spomin.<ref>{{cite book| last=Kristensen| first=Anne Katrine Gade| title=Who were the Cimmerians, and where did they come from?: Sargon II, and the Cimmerians, and Rusa I|year=1988|publisher=The Royal Danish Academy of Science and Letters|location=Copenhagen Denmark}}</ref> 

Ker je bila severovzhodna Anatolija do perzijskega in helenističnega obdobja skoraj nepismena,<ref>{{cite web | url=https://timemaps.com/encyclopedia/history-anatolia/ | title=Ancient Turkey: History of Asia Minor }}</ref> so o tam govorečih jezikih mogoče samo špekulacije. Glede na to, da se vzhodno od Ponta še vedno govorijo kartveljski jeziki, se sumi, da so  se v železni dobi nekateri od njih  govorili tudi v Pontu. Cani se običajno povezujejo z današnjim Lazi.<ref name=Hewsen43/> 

===Starogrška kolonizacija===
Prva potovanja grških trgovcev in pustolovcev na območje Ponta so se verjetno zgodila okoli leta 1000 pr. n. št. Arheološke najdbe kažejo, da so grška naselja postala stabilna in utrjena mesta šele v 8. in 7. stoletju pr. n. št. Datiranje se dobro ujema z ustanovitvijo [[Sinop]]a leta 731 pr. n. št., kot poroča [[Evzebij Cezarejski]]. Sinop je bil morda najstarejša grška kolonija na ozemlju, ki se je kasneje imenovalo Pont.<ref name=Hewsen3940>Hewsen, 39 f.</ref> Grške epske pripovedi so govorile o potovanju [[Jazon]]a in [[Argonavti|Argonavtov]] v [[Kolhida|Kolhido]],  [[Heraklej]]evi plovbi po Črnem morju in [[Odisej]]evih potepanjih v deželo [[Kimerci|Kimercev]]. Mit o [[Zevs]]u pripoveduje, da je [[Prometej]]a za kazen pregnal v [[Kavkaz|kavkaške gore]] za kazen zaradi njegove zvijačnosti do bogov. Vse pripovedi je mogoče razumeti kot odraz stikov zgodnjih grških kolonistov z lokalnimi, verjetno kavkaškimi ljudstvi. Najzgodnejši znani pisni opis Ponta je opis [[Skilaks|Skilaksa iz Karijande]], ki je v 7. stoletju pr. n. št. opisal grške naselbine na tem območju.<ref name=Hewsen39>Hewsen, 39.</ref> 

===Širitev Perzijskega imperija===
[[Slika:Asia Minor in the Greco-Roman period - general map - regions and main settlements.jpg|thumb|300px|[[Anatolija]] ali [[Mala Azija]] v grško-rimskem obdobju; na zemljevidu je tudi Pont in njegova glavna naselja]]
[[Slika:Putzger Kleinasien.jpg|right|300px|thumb|Zemljevid antičnega Ponta, narisan leta 1901]]

V 6. stoletju pr. n. št. je Pont uradno postal del [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]], kar je takrat verjetno pomenilo, da so lokalne grške kolonije samo plačevale davek Perzijcem. Ko je atenski pisec [[Ksenofont]] približno stoletje kasneje v letih 401-400 pr. n. št. potoval skozi Pont, tam namreč ni srečal nobenega Perzijca.<ref name=Hewsen40>Hewsen, 40.</ref> 

Ljudstva tega dela severne Anatolije so bila vključena v 3. in 19. satrapijo Perzijskega imperija.<ref>Herodotus 3.90-94.</ref> Iranski vpliv je bil močan, najbolj viden po templju perzijskih božanstev Anahite, Omana in Anadata v Zeli, ki so ga postavili zmagoviti perzijski generali v 6. stoletju pred našim štetjem.<ref>Strabo 11.8.4 C512; 12.3.37 C559.</ref> 

===Pontsko kraljestvo=== 
{{Glavni|Pontsko kraljestvo}}
Pontsko kraljestvo (281 pr. n. št. – 62 n. št.) je na splošno obsegalo ozemlje vzhodno od reke Halis. Perzijska [[Mitridatska dinastija]], ki ga je ustanovila, je v 4. stoletju pr. n. št. vladala grškemu mestu Kios v [[Mizija|Miziji]]. Njen prvi znani član je bil [[Ariobarzan Frigijski]], zadnji vladar s sedežem v Kiosu pa [[Mitridat II. Kioški]]. Mitridatov sin, tudi Mitridat, se je pozneje razglasil za [[Mitridat I. Pontski|Mitridata I. Pontskega]]. 

''Encyclopaedia Iranica'' navaja, da je bil najslavnejši član Mitridatske dinastije [[Mitridat VI. Pontski|Mitradat VI. Evpator]]. V grškemu svetu se je nedvomno predstavljal kot civiliziran helenofil, a je se je hkrati ponašal s svojim iranskim poreklom. Imel je harem v orientalskem slogu in vsem svojim sinovom dal perzijska imena. V [[Pasargad]]u je spektakularno žrtvoval bogovom v slogu perzijskih kraljev<ref>Appian, Mith. 66, 70</ref> in guvernerje svojih provinc naslavljal s perzijskim nazivom [[satrap]].<ref name="iranicaonline.org">{{cite web|url=http://www.iranicaonline.org/articles/pontus|title=PONTUS – Encyclopaedia Iranica|last=electricpulp.com|website=www.iranicaonline.org|access-date=2015-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20150724160218/http://www.iranicaonline.org/articles/pontus|archive-date=2015-07-24|url-status=dead}}</ref> Enciklopedija nadalje navaja, čeprav obstaja le en napis, ki to potrjuje, da je privzel naziv "kralj kraljev". Zelo majhno število grških napisov, najdenih kjerkoli v Pontu, kaže, da grška kultura ni prodrla dlje od dvora in zaledja obalnih mest.<ref name="iranicaonline.org"/> 

[[Slika:1stMithritadicwar89BC.svg||300px|thumb|Anatolija leta 89 pr. n. št.; Pontsko kraljestvo pod Mitridatom VI. je pobarvano zeleno]] 

V težavnem obdobju po smrti [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] je bil Mitridat I. Pontski nekaj časa v službi [[Antigon II. Gonat|Antigona]], enega od Aleksandrovih naslednikov,<ref name=EB1911>{{EB1911 |wstitle=Pontus |volume=22 |pages=70–71 |first=John George Clark |last=Anderson}}</ref> in spretno in uspešno manevriral. Kmalu po letu 302 pr. n. št. mu je uspelo ustvariti Pontsko kraljestvo, ki so mu do leta 64 n. št. vladali njegovi potomci, večinoma Mitridati. Tej perzijski dinastiji je uspelo preživeti in uspevati v helenističnem svetu tudi potem, ko je Ahemenidsko perzijsko cesarstvo propadlo.

Pontsko kraljestvo je doseglo največji razcvet pod [[Mitridat VI. Pontski|Mitridatom VI. Pontskim]], pogosto imenovanim Veliki, ki se je dolga leta vojskoval  z [[Rimska republika|Rimljani]]. Pod njim je Pontsko kraljestvo vključevalo ne le pontsko [[Kapadokija|Kapadokijo]], ampak tudi obalo od [[Bitinija|bitinski]] meje do [[Kolhida|Kolhide]], del notranje [[Paflagonija|Paflagonije]] in [[Mala Armenija|Malo Armenijo]]. Mitridat VI. je bil kljub temu, da je vladal v Mali Armeniji, zaveznik armenskega kralja [[Tigran Veliki|Tigrana Velikega]], s katerim je poročil svojo hčer Kleopatro.<ref>Hewsen, 41 f.</ref> Rimljani so v [[Mitridatske vojne|mitridatskih vojnah]] sčasoma premagali Mitridata VI. in njegovega zeta Tigrana Velikega in Pontsko kraljestvo je prišlo pod rimsko oblast.<ref name=Hewsen42>Hewsen, 42.</ref>

===Rimska provinca===
{{Glavni| Bitinija in Pont (rimska provinca)}}
Ko je cesar [[Pompej Veliki|Pompej]] leta 64 pr. n. št. podjarmil Pontsko kraljestvo, se je  vsebina imena Pont spremenila,  v vsakdanjem življenju bodisi [[Oligarhija|oligarhij]], ki so nadzorovale mesta, bodisi preprostih ljudi tam in v zaledju, le malo spremenilo.<ref name=EB1911/> Del nekdanjega kraljestva je bil združen z [[Bitinija|Bitinijo]] v dvojno provinco Bitinija in Pont. Večji del Ponta je bil vključen v provinco Galacijo.<ref name=Hewsen42/> 

Od takrat je ime Pont, zlasti pri Rimljanih in ljudeh, ki so govorili z rimskega vidika, pomenilo samo pontsko polovico te dvojne province. Kot tako se je skoraj vedno uporablja tudi v [[Nova zaveza|Novi zavezi]].<ref name=EB1911/> Vzhodna polovica starega kraljestva je bila skupaj s Kolhido upravljana kot klientsko kraljestvo. Njen zadnji kralj je bil [[Polemon II. Pontski]]. 

Leta 62 n. št. je cesar [[Neron]] na tem ozemlju  ustanovil  rimsko provinco, razdeljeno na tri okrožja: ''Pontus Galaticus'' na zahodu, ''Pontus Polemoniacus'' v sredini, tako imenovan po glavnem mestu Polemoniju, in ''Pontus Cappadocicus'' na vzhodu do meje z Malo Armenijo. Rimski cesar [[Trajan]] je v začetku 2. stoletja n. št. vključil Pont v provinco Kapadokijo.<ref name=Hewsen42/> Po [[Goti|gotskem]]  napadu na Trebizond leta 287 n. št. je Dioklecijan to območje razdelil na manjše province z bolj lokalno upravo.<ref name=Hewsen43/> 

[[Slika:Dioecesis Pontica 400 AD.png|thumb|300px|right|Dioceza Pont in njene province okoli leta 400]] 

Z reorganizacijo sistema provinc pod Dioklecijanom so bila pontska okrožja okoli leta 295 razdeljena med tri manjše, neodvisne province znotraj Pontske dioceze:<ref name=Hewsen43/><ref name=EB1911/> 
* Galatski Pont, imenovan tudi Diospont, je imel glavno mesto Amis in je vključeval tudi mesta Sinop, Amasia, Andres, Ibora in Zela. Galacijski Pont je kasneje bizantinski cesar [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]] po svoji materi preimenoval v Helenopont. 
* Polemonski Pont s prestolnico Polemonij, imenovano tudi Side, je vključeval tudi mesta Neocezareja, Argiropol, Komana in Keraz. 
* Kapadoški Pont s prestolnico v Trebizondu je posedoval tudi majhni  pristanišči  Atane in Rizeon in segal do Kolhide.

===Bizantinska provinca in tema===
[[Slika:Sumela_From_Across_Valley.JPG|thumb|300px|Samostan Sumela v Pontskih Alpah]] 

Bizantinski cesar [[Justinijan I.|Justinijan]] je to območje leta 536 ponovno reorganiziral: 
* Polemonski Pont je bil razpuščen, pri čemer je zahodni del pripadel Helenopontu, Komana novi provinci Armeniji II, preostali del pa novi provinci Armenia I Magna s prestolnico Justinijanopol.<ref name=Hewsen43/> 
* Helenopont je pridobil Polemonij in Neocezarejo ter izgubil Zelo v korist Armenije II. Deželni glavar je bil degradiran v moderatorja. 
* Paflagonija je prevzela Honorij in bila postavljena pod [[pretor]]ja. 

V času zgodnjega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] je Trebizond postal središče kulture in znanstvenega učenja. V 7. stoletju se je tja iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] vrnil nek Tihik, da bi ustanovil šolo učenja. Eden od njegovih učencev je bil zgodnji armenski učenjak Ananija Širaški.<ref name=Hewsen47>Hewsen, 47.</ref> 

Pod Bizantinskim cesarstvom je Pont spadal pod [[Armenska tema|Armensko temo]], najbolj zahodni deli ([[Paflagonija]]) pa so pripadali [[Bukelarska tema|Bukelarski temi]]. Te velike zgodnje teme so bile postopoma razdeljene na manjše, tako da je bil Pont do poznega 10. stoletja razdeljen na temi Kaldija, ki ji je vladala družina Gabrad,<ref name=Hewsen47/> in Kolonejo. Po 8. stoletju je območje doživelo obdobje razcveta, ki ga je končalo [[Seldžuki|seldžuško]] osvajanje Anatolije v 70. in 80. letih 11. stoletja. Območje, ki ga je ponovno osvojil [[Aleksej I. Komnen]], so upravljali delno avtonomni vladarji, kot je bila družina Gabras iz Trebizonda. 

Regija je bila od 11. do 15. stoletja vojaško zavarovana  z obsežno mrežo sofisticiranih obalnih trdnjav.<ref>Robert W. Edwards, “The Garrison Forts of the Pontos: A Case for the Diffusion of the Armenian Paradigm,” ''Revue des Études Arméniennes'' 19, 1985, str. 181-284, pls.1-51b.</ref>

=== Trapezundsko cesarstvo === 
{{glavni|Trapezundsko cesarstvo}}
Po izgubi suverenosti [[Konstantinopel|Konstantinopla]] po [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] leta 1204 je Pont obdržal neodvisnost kot Trapezundsko cesarstvo pod dinastijo [[Komneni|Komnen]]. Cesarstvu je zaradi geografske oddaljenosti in spretne diplomacije uspelo preživeti do leta 1461, ko so ga  po padcu Konstantinopla leta 1453 osvojili [[Osmansko cesarstvo|Osmani]]. Politična spretnost je vključevala menjavo oblastnikov. V različnih obdobjih je bilo cesarstvo vazalna država [[Gruzija|Gruzije]] in različnih turških vladarjev. Pod Komneni je Trapezundsko cesarstvo postalo znano kulturno središče.<ref name=Hewsen48>Hewsen, 48 f.</ref> 

===Osmanski vilajet===
[[Slika:Christians in the Black Sea region (1896).JPG|thumb||300px|Krščansko prebivalstvo leta 1896]] 
Pod kasnejšo [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] vladavino, ki se je začela s padcem Trebizonda in zlasti od 17. stoletja, so nekateri pontski Grki v regiji prek sistema [[Krvni davek|krvnega davka]] (devşirme) postali [[muslimani]]. V nekaterih dolinah, predvsem v dolini Of, so se spreobrnili prostovoljno. Velike skupnosti krščanskih pontskih Grkov, ki so tvorile približno 25 % prebivalstva, so ostale na tem območju do leta 1920, v delih [[Gruzija|Gruzije]] in [[Armenija|Armenije]] pa do leta 1990, pri čemer so ohranile svoje običaje in narečje grškega jezika. Skupina islamiziranih Grkov, ki se je imenovala Kromli, je bila osumljena, da skrivaj ostaja krščanska. Kromli so šteli od 12.000 in 15.000 oseb in živeli v vaseh, kot so Krom, Imera, Livadija, Prdi, Alitinos, Mohora in Ligosti.<ref name=Hewsen54>Hewsen, 54.</ref> Številni islamizirani Grki so še naprej govorili svoj jezik, znan po edinstvenem ohranjanju značilnosti stare grščine. V dolini Of nekateri prebivalci še danes govorijo lokalno ofitsko narečje. 

===Pontska republika=== 
Pontska republika (grško Δημοκρατία του Πόντου, romanizirano Dimokratía tou Póntou) je bila predlagana pontska grška država na južni obali Črnega morja. Njeno ozemlje naj bi obsegalo velik del zgodovinskega Ponta. O predlagani državi so razpravljali na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919. Ker se je grška vlada Eleftheriosa Venizelosa bala negotovega položaja takšne države, je predlagala, da se  njeno ozemlje priključi k Armeniji. Pontska republika ni bila nikoli ustanovljena in pontsko grško prebivalstvo je bilo po letu 1922 podvrženo genocidu in izgnano iz Turčije ter naseljeno v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] ali grški Makedoniji. Izgon je bil kasneje uradno priznan kot del izmenjave prebivalstva med Grčijo in Turčijo leta 1923. 

===Sedanje stanje=== 
[[Slika:Black Sea Region in Turkey.svg|thumb|300px|Sodobna turška Črnomorska regija]]
[[Slika:Turkey black sea region.png|thumb|300px|Administrativne enote Črnomorske regije]]
Ozemlje nekdanjega Ponta je zdaj del turške Črnomorske regije (turško Karadeniz Bölgesi). Regija je ena od sedmih turških geografskih regij, opredeljenih s popisom prebivalstva. Obsega zgodovinski Pont, vendar je večja od njega.

==Religija== 
Prebivalci Ponta, trikrat omenjeni v [[Nova zaveza|Novi zavezi]], so bili med prvimi spreobrnjenci v [[krščanstvo]]. [[Apostolska dela]] 2:9 jih omenjajo v [[Jeruzalem]]u na [[Binkošti|binkoštni dan]]. Apostolska dela 18:2 omenjajo judovskega izdelovalca šotorov Aquila iz Ponta, ki je takrat s svojo ženo Priscilo živel v [[Korint]]u. Oba sta se spreobrnila v krščanstvo. V [[1. Petrovo pismo|1. Petrovem pismu]] 1:1 [[Sveti Peter|apostol Peter]] v svojem pismu Pontijce naslavlja z ''"izvoljenci"'' in ''"izbranci"''. 

Na [[Prvi nicejski koncil|prvem nicejskem koncilu ]] je Trebizond že imel svojega škofa. Kasneje je bil trebizondski škof podrejen pontskemu metropolitu. V 9. stoletju je Trebizond sam postal sedež metropolitanskega škofa [[Lazika|Lazike]].<ref name=Hewsen46/> 

==Pomembni Pontijci== 
* [[Diogen iz Sinope|Diopgen]] (ok.  408–323 pr. n. št.), grški filozof, eden od ustanoviteljev cinične filozofije  
* [[Mitridat VI. Pontski|Mitridat VI. Evpator]] (ok. 135 pr. n. št.–63 pr. n. št.), pontski kralj in eden od najslavnejših in odločnih nasprotnikov Rimske republike 
* [[Strabon]] (ok. 64 pr. n. št. – 24 n. št.), grški zgodovinar, geograf in filozof, rojen v Amasiji 
* [[Markion|Markion Sinopski]] (ok. 85 – ok. 160 n. št.), zgodnji krščanski teolog 
* [[Evagrij Pontski]] (345–399 n. št.), grški teolog in menih 
* [[Ivan Bessarion|Bazilij Bessarion]] (1403–1472), grški učenjak, katoliški kardinal in naslovni latinski patriarh Konstantinopla  
* [[Alexander Ypsilantis|Aleksander Ypsilantis]] (1792–1828), grški vojaški poveljnik in narodni heroj iz 19. stoletja 
* A.I. Bezzerides (1908–2007), ameriški romanopisec in scenarist, rojen v Samsunu 
* Antonis Fosteridis (1912–1979), grški nacionalist in protikomunistični partizan v drugi svetovni vojni 
* Stelios Kazantzidis (1931–2001), pevec grških narodnih pesmi 
* Hrisantos Teodoridis (1933–2005), pevec 
* Mike Lazaridis (r. 1961), raziskovalec in kreator pametnih telefonov BlackBerry 
* Melina Aslanidou (1974– ), grška pevka 
* Pantelis Pantelidis (1983–2016), grški pevec  
* Apolas Lermi (1986– ), grško-turški ljudski glasbenik

==Sklici==        
{{reflist|20em}} 

==Citirana vira==  
{{refbegin|2}} 
* {{citation
 | first=Anthony A. M.
 | last=Bryer
 | title=The Empire of Trebizond and the Pontos
 | publisher=Variorum Reprints
 | location=London
 | year=1980
 | isbn=0-86078-062-7
}}
* Ramsay MacMullen, 2000. ''Romanization in the Time of Augustus'', Yale University Press
{{refend}} 

{{Normativna kontrola}}  

[[Kategorija:Zgodovinske regije]] 
[[Kategorija:Črno morje]] 
[[Kategorija:Anatolija]]