Polkrilci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Polkrilci
Lygaeus equestris
Lygaeus equestris
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Podrazred: Pterygota (krilate žuželke)
Nižji razred: Neoptera
Red: Hemiptera
Linné, 1758
Podredovi [1]

Sternorrhyncha (prsokljunci)
Auchenorrhyncha (škžadi in škržatki)
Heteroptera (stenice)

Polkrilci (znanstveno ime Hemiptera; grško hemisys - polovica + pteron - krilo) so z okoli 80.000 poznanimi vrstami eden od večjih redov žuželk.

Red je dobil ime po zgradbi kril. Prvi krili večine predstavnikov sta dvodelni: proksimalni del je trd, hitiniziran, distalni pa membranski. Drugi par kril je pri vseh polkrilcih v celoti membranski in krajši od prvega. Od ostalih žuželk se polkrilci ločijo po tem, da imajo tako ličinke kot tudi odrasle živali obustni aparat izoblikovan v bodalo/sesalo (lat. proboscis). Proboscis ima dva kanala, enega za izločanje sline in drugega za srkanje tekočin. Za polkrilce je značilno tudi, da so njihove tipalnice zgrajene iz 5 ali manj členov.

Sistematika[uredi | uredi kodo]

Sistematska razdelitev reda še ni povsem dorečena. Tradicionalno so polkrilce delili na dva podredova, enakokrilce (Homoptera) in raznokrilce ali stenice (Heteroptera). Ime Heteroptera se poleg tega v nekaterih virih napačno uporablja kot sinonim za red Hemiptera in v angleščini še ime True bugs za en ali drugi takson (s »True bugs« so dejansko mišljene stenice), kar vse samo dodaja k zmešnjavi. Kasneje se je pokazalo, da je skupina enakokrilcev polifiletska in ta delitev ni več ustrezala. Okvir na desni prikazuje eno od trenutno najbolj priznanih delitev polkrilcev.

Po različnih drugih klasifikacijah se red polkrilcev deli na 3, 4 ali 5 podredov.

Ekologija[uredi | uredi kodo]

Red je kozmopolitski - njegovi predstavniki živijo po vsem svetu in so se prilagodili na mnogotere različne načine življenja. Večina vrst je kopenskih, nekatere pa so se prilagodile tudi na življenje v vodi (vodne stenice) oz. na površini vode (vodni drsalci). Tudi glede prehranjevanja je red zelo raznolik. Prehranjujejo se z mehkimi deli rastlin ali rastlinskimi sokovi, med njimi pa najdemo tudi plenilce in zunanje zajedavce.

Pomen za človeka[uredi | uredi kodo]

Pomen za človeka ni bistven. Nekatere rastlinojede vrste so škodljivci na poljščinah, recimo določeni predstavniki malih škržatkov. Vrste, ki zajedajo sesalce, lahko prenašajo patogene organizme na človeka in domače živali, poleg tega pa boleče pičijo. Še najbolj moteče za človeka so posteljne stenice. Plenilske vrste so v nekaterih primerih uporabne za biološko kontrolo škodljivcev.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Sket, Boris s sod. (2003). Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 86-365-0410-4. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]