Poimenovanje po Stocku

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Poimenovanje po Stocku je sistem za imenovanje anorganskih spojin in ionov z oksidacijskim številom.[1] V imenu spojine se oksidacijsko število elementa navede z rimsko številko znotraj okroglega oklepaja neposredno (brez presledka) za imenom elementa, na katerega se nanaša.[2] Ta sistem poimenovanja je razvil in leta 1919 prvi objavil nemški kemik Alfred Stock.[3][4]

Kjer je oksidacijsko število iona pričakovano, ga ni treba navajati v oklepaju, na primer pri poimenovanju NaCl zadošča natrijev klorid namesto natrijev(I) klorid ali natrijev(I) klorid(–I).

Pravila[uredi | uredi kodo]

Oksidacijsko število se zapiše v okroglih oklepajih levostično, torej brez presledka, kot je sicer običajno za slovenski pravopis.

Pri preprostih binarnih spojinah se navaja le pozitivno oksidacijsko število, torej oksidacijsko število prvega elementa v formuli (npr. MnO2 – manganov(IV) oksid). Oksidacijsko število drugega elementa se ne navaja, saj se lahko izračuna; vsota oksidacijskih števil vseh elementov v spojini je 0.[2]

Primeri[uredi | uredi kodo]

  • FeCl2: železov(II) klorid
  • FeCl3: železov(III) klorid
  • K[MnO4]: kalijev manganat(VII) (poimenovanje po Stocku se upirablja v tem primeru redko, pogostejši je naziv kalijev permanganat)
  • [Co(NH3)6]3+: heksaaminkobalt(III)

Spojine z elementi z mešano valentnostjo[uredi | uredi kodo]

  • Co3O4: kobaltov(II,III) oksid (v spojini Co3O4 se nahaja kobalt v dveh oksidacijskih stanjih, pravilnejši zapis bi bil CoIICoIII2O4 oziroma [Co2+][Co3+]2[O2−]4[5]
  • Sb2O4: antimonov(III,V) oksid (natančnejši zapis formule bi bil SbIIISbVO4 oziroma [Sb3+][Sb5+][O2−]4)

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. http://www.merriam-webster.com/dictionary/stock%20system, vpogled: 7. 4. 2015.
  2. 2,0 2,1 Smrdu A. Razlaga sprememb v imenovanju anorganskih spojin. Založništvo Jutro, Ljubljana. Dostopno na: http://www.jutro.si/datoteke/gradivo/imenovanje_ogled.pdf. Vpogled: 7. 4. 2015.
  3. Clugston, M.; Flemming, R. (2000). Advanced Chemistry. Oxford University Press. Str. 214–215.
  4. Housecroft, C. E.; Sharpe, A. G. (2008). Inorganic Chemistry (3rd ed.). Prentice Hall. Str. 213.
  5. Greenwood, Norman N.; Earnshaw, Alan (1997). Chemistry of the Elements (2nd ed.). Butterworth-Heinemann. Str. 1118.