Pogovor:Psevdokoda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Čeprav jezika C ne poznam ocenjujem, da je psevdokoda napačno prevedena.

Če izhajamo iz tega, da je psevdokoda pravilna se bi moral stavek

stevilo = stevilo + 1;

glasiti:

stevilo = stevilo + 3;

Sicer pa smatram, da je za razlaqgo programskih algoritmov najbolj primeren Pascal. --Janez Novak 19:58, 26 december 2006 (CET)

Glede "hrošča" v programu imaš prav. Še bolj C-jevsko pa bi bilo stevilo+=3; --Heretik 20:22, 26 december 2006 (CET)
Zopet moja tečnoba, se pač malo (samo malo) spoznam na programiranje. V vsakem programu je edino kar je pomebno algoritem po katerem dela. Vse ostalo je lupina, ki omogoča delo programa. Sedaj ko se psevdokoda in programček v C-ju ujemta sem se poglobil v osnovni algoritem psevdokode.
Tu imam nekaj bistvenih pripomb:
Ne vem kaj naredi C v primeru, da vrednost variable na začetku dela programa ni definirana.
Vzemimo da ima ta varabla le nekakšno vrednost (seveda numerično).
Če je ta vrednost < 4 se program takoj konča izvajanje. Ognjemet za svečanost ni predviden.
Če je vrednost > 4 se izvaja program v neskončnost, dokler ne zmanjka elektrike (tudi v rezervnih agregatih in akumulatorskih baterijah) ali dokler ne "crkne" zaradi prevelikega števila. Predvidevam pa da C obvlada eksponencialno pisanje vrednosti spremenljivk in da imajo za eksponent kar precej mest. Tudi tu ni predviden ognjemet.
Predvsem pa resno: za razlago psevdokode si je potrebno izmisliti nek enostaven in smiseln algoritem, ki bo vsakomur razumljiv in ga prevesti v pascal ali basic.

--Janez Novak 14:09, 27 december 2006 (CET)

Tist bo kar prav (stevilo = stevilo + 1) ker trenutni vrednosti pristeje 1, torej jo poveca za 1.

--Napsy 14:23, 27 december 2006 (CET)

Če se lahko (sicer malo zapoznelo) kot ljubiteljski programer navežem na Janezove pripombe. C je znan, da zna in lahko počne nepredvidene stvari v programu - v tem primeru bi pač bilo treba dodati še kakšne stavke, ki bi preverjali, kar moti Janeza. Hm, če spremenljivka ni definirana (ali pa nima vrednosti), po navadi javi napako (ali pa vsaj opozorilo) že prevajalnik ... V takšnih preprostih primerih C ne dela kakšne velike škode, le program se ne izvaja kot bi hoteli. Ker zna dobro delati s kazalci, ki lahko dostopajo memorijo po naslovu, se res začnejo težave. Sam sem začel programirati v gimnaziji v Fortranu še na luknjanih karticah, nato sem preskočil prve Spectrume in druge sorodne 'škatle', nekje vmes dobil računalo HP-41C (se kar dodobro naučil njegovega lispa v RPN preobleki), in na koncu pristal pri svojem prvem PC XT/286, ali kaj je že bilo. Na fakulteti se mi je tudi zdelo zelo zmešno pisati programe v Fortranu, ker sem tedaj že povohal C. Verjamem da sta pascal in basic razumljiva, iz lastnih izkušenj tudi vem, da je ravno tako (če ne še bolj) razumljiv tudi C. Ko sem se pred časom malo naučil pascala, ni bilo problema prevajati pascalovske programe v C. Vprašanje je, če je šlo tudi obratno. Vem npr. da je Janez Demšar, znani slovenski računalnikar, nekega dne presedlal iz zapriseženega sveta pascala v mlačne vode C-ja. C-jevski programi - če so dobro napisani, se mi zdijo zelo 'berljivi'. Ker se nisem toliko 'utrujal' s C++, je seveda njegova razumljivost dosti manjša. Verjamem da še vedno mnogo ljudi danes programira v plain C. Pythona npr. ne razumem, ker ga pač nisem študiral, morda tudi zato ker je le tolmač - z malo večjo muko bi verjetno tudi to šlo. Zanimivi so tudi npr. algoritmi v programih za simbolno računanje. Tukaj prisegam npr. na mapleovsko kodo, ki je tudi zelo razumljiva in poleg tega zelo močna. Veliko ljudi pa prisega npr. na Mathematico, ker jo je Wolframu uspelo dovolj široko razširiti po svetu. Seveda bi se v teh primerih zelo dobro odrezal tudi C. Kar malo pogrešam tudi ukaze kot so STO IND A, ipd. --xJaM 19:45, 13. avgust 2007 (CEST)