Pogovor:Papež Gregor XVI.

Dovoljenje

Za gradivo o papežu Gregorju XVI. imam dovoljenje od patra Benedika. --Stebunik 21:21, 23. februar 2011 (CET). On mi je dovolil, da lahko uporabljam, le da navedem vir. Sedaj (posebno pri novejših papežih) pa obstaja cela pahljača virov in ima človek veliko izbiro.--Stebunik 00:16, 27. februar 2023 (CET)

Brez virov

V članku piše:

Podpiral je misijonarstvo, vendar je bil slab diplomat ter politik. Italijanskega preporoda (risorgimento) ni podpiral in zagovarjal tradicionalna stališča v teologiji in politiki. Svoje mnenje o svobodi tiska, vesti in o ločitvi Cerkve od države in o drugih vprašanjih je strnil v enciklikah Mirani vos (1823) in Singulari nos (1834). Bil je povezan z sveto alianso. Obsodil je upor proti ruski oblasti na Poljskem; podpiral pa je organiziranje katoliške hierarhije v ZDA.

Če razčlenimo gornji odstavek, zbod takoj v oči, da avtor članka vse zadeve meče v en koš. Pri takratnih papežih je treba upoštevati, da so bili duhovni voditelji, pa tudi zemeljski vladarji. Če se zatečemo k cenenemu poenostavljenju, ga bomo hitro polomili, saj tu gre za dve različni ravni: zemeljsko in nadzemeljsko. Da pa zadeva ni tako preprosta, se bo pokazalo, ko bom članek predelal na temelju verovnih virov. Ne smemo pozabiti, da so italijanski nacionalisti bili papeževi nasprotniki in sovražniki prav zaradi tega, ker ni hotel stopiti na njihovo stran, torej na stran ozkih lokalnih interesov. V tem je ravno veličina vseh teh papežev (zlasti začenši od papeža Pija VI. pa vse do naše dobe) da so se papeži zavedali, da imajo prvenstveno duhovno poslanstvo, ki pa ne obsega le ene države ali naroda, ampak vesoljni svet, da so katoliški (vesoljni, po celem svetu) voditelji (ali služabniki), ki vodijo ljudi v duhu Jezusa Kristusa.

Ko bo članek končan, bo očitno, da so zadeve šle pozlu ne zato, ker naj bi bil papež Gregor slab diplomat ter politik, ampak predvsem zato, ker revolucionarnega italijanskega preporoda (ki mu je za petami sledil iredentizem in fašizem) niti ni mogel podpirati. V plus smemo šteti vsem tem papežem tudi dejstvo, da jih ni ponesel s seboj strupeni in škodljivi nacionalizem, ampak so kljub temu, da so bili vsi po vrsti Italijani, ostali na univerzalni ravni svojega poslanstva. Zato so se pa vsi iz tistega tabora obrnili zoper nje, ne le pesniki (npr. Belli), skladatelji (npr. Verdi) in politiki (npr. Garibaldi), ampak tudi zgodovinarji. Zato moramo njihovo enostransko poročanje spremljati z zadržkom, saj so ovili v črno legendo ne le Leona XII., ampa takorekoč vse naslednike do danes, ko lahko o teh časih pišemo že sine ira et studio (=nepristransko). --Stebunik 00:16, 27. februar 2023 (CET)