Pogovor:Občina

Zemljevid

Kje bi lahko človek dobil zemljevid občin v javni lasti ali pa podatke iz katerih bi ga narisal? --romanm 10:10, 9 apr 2004 (CEST)

Ne vem. Sam pripravljam podatke za mestno občino Celje. --XJam 10:37, 9 apr 2004 (CEST)

Kje pa dobiš podatke? Ali hodiš okoli z napravo GPS? --romanm 11:02, 9 apr 2004 (CEST)

Ne, kje pa. Čeprav bi mi GPS prav prišel za hojo okoli po stanovanju :->> Dober vir je npr. Letopis 2002, ki so ga izdale mestna občina Celje in občine Dobrne, Štor in Vojnika. --XJam 22:17, 9 apr 2004 (CEST)

Statistični podatki

Morda bi za posamezne občine kazalo narediti tabelo s statističnimi podatki o njih, podobno kot imamo to narejeno za države sveta? Na ta način bi se znebili besedno napihnjene statistike in omogočili člankom, da zadihajo (no, vsaj kot škrbine). Kaj menite? --romanm 16:59, 20 maj 2004 (CEST)

Seveda ni slaba zamisel. Vendar to leti pravzaprav na tvoje vloženo delo, ko si tvoril članke v tej besedni obliki. Tako nas čaka že tvoja prehojena pot. Aja, mogoče je najprej najbolje pripraviti poskusno stran, da se malo potolmači in iz nje vse ostale. Mogoče kar za občino Štore, podobno kot si naredil za angleško stran (Štore).

Da, statistične tabele bom tako ali tako generiral avtomatsko. Preskusno občino sem vzel Ptuj, ker ima že nekaj druge (nestatistične) vsebine. --romanm 23:07, 20 maj 2004 (CEST)

Iz navedenih podatkov sem izdelal tudi primer slike za povprečne neto plače avgusta 2003. Nisem sicer najbolj zadovoljen, predvsem zaradi slabe razpoznavnosti, pa tudi ne vem natančno kakšno barvno lestvico je najbolje pri tem uporabiti. Uporabil sem pač naslednjo:

1,0	0,9	0,8	0,7	0,6	0,5	0,4	0,3	0,2	0,1	0,0

Lahko pa bi bila tudi npr, (ki pa je verjetno malo manj razpoznavna):

1,0	0,9	0,8	0,7	0,6	0,5	0,4	0,3	0,2	0,1	0,0

Indeks 1,0 pomeni največjo neto plačo 209.369 SIT (Cerklje na Gorenjskem), 0,0 pa 94.529 SIT (Turnišče). Upam tudi, da se vsaj približno tako prikazujejo/navajajo podatki. --XJam 22:17, 20 maj 2004 (CEST)

Da, ta slika ti je zelo lepo uspela. Le barve bi sam obrnil, da bi bile bolj intenzivne tam, kjer je več dohodka, pa za presežek bi dal vijoličasto. --romanm 23:07, 20 maj 2004 (CEST)

Vse razumem razen tega kaj si mislil s presežkom. Kam bi dal vijoličasto? Ali si mislil za presežek kar je več kot 0,5, oziroma od povprečja? Ali naj naredim le enobarvno lestvico ali, recimo, vsaj dvobarvno? Takole nekako?

1,0	0,9	0,8	0,7	0,6	0,5	0,4	0,3	0,2	0,1	0,0

Bolj ko gledam sliko, bi bilo tudi zanimivo, če bi jo lahko raztegnili v trorazsežni prostor. --XJam 00:00, 21 maj 2004 (CEST)

Da, barvno nekaj takega, le da bi vijolično uporabil res le za zadnji dve kategoriji. S "presežkom" sem mislil maksimum. Za 3D pa si nekako ne predstavljam, da bi bilo bolj pregledno kot 2D ... PMSM je 2D čisto v redu. --romanm 07:21, 21 maj 2004 (CEST)

Aha. Sedaj razumem. Mogoče bi pustil kakor je sedaj. Se mi zdi, da sta zadnji dve kategoriji že zelo poudarjeni, tako da ju ni težko ločevati. Zadnja je že skoraj polna nasičena vijolična. Poleg tega pa se z rahlim odtenkom vijolične tudi vidi kar je nad 0,5. Sedaj sem precej bolj zadovoljen. --XJam 10:41, 21 maj 2004 (CEST)

Škatle s podatki

Za Ptujem so dobile statistično škatlo Municipality_of_Slovenia na desni strani še nekatere druge občine, vendar še ne vse. Bodo pa, če se ne bo kdo hudo pritožil. --romanm (pogovor) 00:09, 23 avg 2004 (CEST)

Občine/mesta, kraji

Sedaj imamo mesta, kraje kar enačene z občinami. Veljalo bi razmisliti, ker moramo o občinah pač več povedati, kot pa o samih mestih/krajih ali obratno, in bodo članki postajali obširnejši. PMSM to ni le posledica majhnosti Slovenije, temveč našega neznanja. Sedanja upravna delitev se pač ujema s samimi mesti/kraji. Drugod so mesta na zemljevidih večinoma označena z (rdečo) piko, pri nas pa s površinami občin. --xJaM 15:59, 11 okt 2004 (CEST)

Zemljevid

Risal sem novi zemljevid občin. Zdaj jih je 192. Samo za Šmartno pri Litiji nisem imel podatke. Mogoče lahko mi kdo pomaga. --plp 16:38, 20 okt 2004 (CEST)

Izvrstno! Za Šmartno pri Litiji poglej na http://www.bankomati.net/ in ga boš našel v osrednjeslovenski regiji, med Litijo in Ivančno Gorico. --romanm (pogovor) 16:57, 20 okt 2004 (CEST)

Plp, super zemljevidi! Za več podatkov glej je tole: http://www.stat.si/KatalogRDS/start.html

--AndrejJ 22:00, 31 okt 2004 (CET)

Pogoji za občino

Vir www.student-info.net

OBMOČJE IN DELI OBČINE Gradbeni zidak je naselje. Občina tvori naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi ljudi. Potrebe so nekaj realnega (elementarne, sekundarne, osebne, skupne), npr. potreba po javnem prevozu, otroškem varstvu, varstvu ostarelih, po pomoči na domu, itd. Za zadovoljitev skupne potrebe pa mora biti podan skupni interes, interes pa je nekaj psihološkega, subjektivnega. Interesi so lahko: parcilani, partikularni, egoistični. Idelano je, če se ujemajo potrebe z interesi.

V Sloveniji je približno 6000 naselij, ki so vključena v 192 občin. Zakon o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij pri posamezni občini našteva naselja. Prvi ZLS je ime 13. Člen z zelo ohlapnimi kriteriji za ustanovitev občin (11 kriterijev) in občine naj bi izpolnjevale vsaj šest teh kriterijev. Med drugimi civilno zaščito in požarno varstvo. Ni bilo tudi količinskega pogoja. Zaradi referenduma maja 1994, ki je zavrnil predlaganih 340 občin je Ustavno sodišče »ubilo« trinajsti člen, ga je odpravilo in naložilo zakonodajalcu, da pripravi strožje in jasnejše pogoje za ustanovitev občine. Tako sta nastala nov trinajsti in trinajsti a člen.

13. Člen vsebuje osem vsebinskih pogojev, 13/a člen pa količinskega. Vseh osem mora izpolnjevati območje, ki želi postati občina. Med vsebinskimi so tiste zadeve, ki zagotavljajo normalno življenje ljudi (komunala, trgovina, pošta, zdravstveni dom, osnovna šola, knjižnica, pa vse do prostorov za organe občine. Količinski pa je najmanj 5000 prebivalcev, z možnimi izjemami, ki so postale pravilo. Ustavno sodišče je takrat terjalo jasne pogoje. Nato pa je spremenilo svoj pogled leta 1980, ko je dejalo, da ni treba, da so že od začetka dani vsi pogoji, kot je osnovna šola ali zdravstveni dom. S tem je odprlo vrata na stežaj za vedno nove zahteve. Ustavno sodišče se je sicer v več odločbah sklicuje na ravnanje državnega zobra, ki da je ravnal tudi ARBITRALNO – samovoljno, ko je ustanavljal prvo mrežo 147. občin.

Ustanovitev prvih občin je potekala po prej opravljenem referendumu po takratnem zakonu o referendumu za ustanovitev občin. Ta zakon je izčrpal svojo vlogo z nastankom prve mreže in ga je leta 1996 nadomestil nov zakon o postopku za ustanovitev občin, ki ga napoveduje 14. člen Zakona o lokalni samoupravi. ZLS v tem poglavju opredeljuje vrsto teritorialnih sprememb, ki so štiri: • združitev dveh ali ve občin • razdelitev občin na več občin (Žalec) • izločitev dela občine (ustanovitev nove) • premeščanje naselij

Od tega, za kakšno teritorialno spremembo gre, je odvisna vrsta referenduma. Najbolj enostavno je pri izločitvi, ker se referendum izvede le v tem delu, ko želi postati nova občina. Razen navadne občine zakon določa še kriterije za nastanek mestne občine. Mestna občina mora izpolnjevati vse pogoje navadne občine ter imeti 20.000 prebivalcev, 15.000 delovnih mest, od tega najmanj ½ v tercialnih in kvartalnih dejavnostih. Mestna občna se ustanovi na območju mesta in je lahko eno ali več naselij, ki so povezana, kot pravi zakon v en organizem. MO ima tudi del okolice, ki je povezano z mestom z dnevno imigracijo prebivalstva (pri nas imamo 11 MO), pri čemer je Ustavno sodišče zavzelo stališče, da MO Koper ni v skladu z ustavo. Tu je večno vprašanje, kolikšen del okolice pritiče mestni občini. Koper strokovno gledani ni mestna občina, ki bi bila oblikovana glede na zakonske kriterije. Vsebuje več ruralnega kriterija (čez 100 naselij). Če bi imeli tipične občine, bi bil to manj sporen problem. Vendar se je prebivalstvo večkrat uprlo razdelitvi mestne občine. Na to se poziva tudi Svet Evrope in meni, da ne bi kazalo te občine razdeliti.

V svetu poznajo sicer mestne občine (Nemčija, ZDA), vendar pa ni razlike v pravnem položaju navadne in mestnih občin, njihov položaj je izenačen. Po Šmidovniku, ki je bil proti enajstim mestnim občinam, gre do zahteve za nove mestne občine gredo na škodo navadnih občin. Mestne občine po njem zastopajo svoje interese, ne pa vseh občin, opravljena je bila tudi raziskava, kjer se je želelo ugotoviti, kaj je specifičnost mestnih občin, kaj je njena specifika. Ustava pravi, da mestne občine opravljajo še naloge, ki se nanašajo na razvoj mesta. Glede na organizacijo pa so to tudi naloge navadnih občin, saj imamo v navadnih občinah tudi mesta. Mesto je naselje z najmanj 3000 prebivalci, ki dobi tak status s sklepom državnega zbora. V kraljevnini Jugoslaviji so imeli dva tipa občin in dva zakona: Zakon o občinah (1933) in Zakon o mestnih občina (1934). Takrat je ta razlika evidentna (nad ruralnimi in mestnimi). Te razlike izginjajo.