Pogovor:Melje, melje mlinček
O avtorici[uredi kodo]
Anja Štefan je slovenska pisateljica, pesnica in pravljičarka, ki se je rodila leta 1969 v Šempetru pri Gorici. Po srednji šoli se je odločila za študij slovenščine in angleščine. Ker ji je bila slovenščina bolj pri srcu, se je proti koncu študija posvetila ljudskim pripovedim. Iz njih je diplomirala in kasneje magistrirala. Je urednica zbirk ljudski pravljic, ki jih pogosto tudi na novo pove in zapiše. Poleg tega pa je tudi organizatorka pripovedovalskega festivala v Cankarjevem domu.
Melje, melje mlinček[uredi kodo]
V knigi Melje, melje mlinček je sedem pravljic za lahko noč. Knjiga je izšla leta 1999, ilustrirala pa jo je Marjanca Jemec - Božič.
Jabolko[uredi kodo]
Obnova[uredi kodo]
Ježek se je sprehajal po gozdu in se spraševal, kaj bo našel. Tako se je prizibal do stare jablane. Stare jablane imajo ponavadi majhna in črviva jabolka, ta pa so bila okrogla in rdeča. Ježek si je na hrbet naložil največje in najlepše jabolko ter odšel proti domu. Doma je ježek vrgel jabolko ob tla. Jabolko je razpadlo in pred njim je sedela preplašena miška, ki je bila žalostna, ker ji je ježek uničil dom. Ježku se je miška zasmilila, zato ji je ponudil, da ostane pri njem. Nato se je odpravil po novo, manjše jabolko, jo razrezal na majhne koščke in z miško sta jo z užitkom skupaj pojedla.
Analiza[uredi kodo]
DOGAJALNI KRAJ: pod jablano, ježkov dom
ANALIZA: V pravljici nastopata ježek in miška, ki se spoprijateljita in sta kolegialna drug do drugega – ko si delita jabolko. Ježek je sprva naiven, ker misli, da so najlepše in največje stvari tudi najboljše. Na koncu pa ugotovi, da so lahko tudi majhne stvari dobre in se zadovolji z jabolkom, ki je majhno, vendar prinese mnogo več veselja v ježev brlog.
Čmrlj in piščalka[uredi kodo]
Obnova[uredi kodo]
Nekega dne se je čmrlj potikal po travniku in našel piščalko. Bil je je zelo vesel, vendar ko je pihnil vanjo je piščalka samo malo zacvilila, zato se je odločil, da bo obiskal črička, ki je bil muzikant. Letal je zelo hitro in v naglici je izgubil piščalko. Preiskal je ves travnik, vendar piščalke ni našel. Do črička je prišel ves žalosten in potrt, nato pa se je ta domislil, da bi lahko čmrlj tolkel po svojem okroglem trebuhu, kar bi se slišalo kot boben, on pa bi ga spremljal na gosli. Res sta to storila in tako je na njuno glasbo plesal ves travnik. Čmrljevo piščalko pa je našel komar. Nikogar ni vprašal, kako se igra nanjo, ampak jo je samo potiho skril pod krilce.
Analiza[uredi kodo]
DOGAJALNI KRAJ: travnik, čričkova hišica
LITERARNI LIKI: čmrlj, čriček, komar
ANALIZA: Čriček je predstavljen kot zelo pameten muzikant, saj se domisli, da se lahko tudi na trebuh igra – izkoristi druge stvari, ki ponavadi ne služijo ravno tistemu, za kar je on trebušček izrabil (za igranje). Na drugi strani pa je komar predstavljen kot bister tat, ki ve, da nikogar ne sme vprašati, kako se igra na piščalko, čeprav sam ne zna, saj ve, da bi mu potem piščalko vzeli.
Darilo[uredi kodo]
Obnova[uredi kodo]
V majhni in ljubki hišici sredi gozda so živeli pes, mačica in drobna miška. Med sabo so se zelo dobro razumeli. Nek večer je pritisnil hud mraz. Pes je odšel za hišici in pričel cepiti drva. Potem so jih vsi skupaj odnesli v hišo in zakurili ognjišče. Ob ognjišču so si postavili blazine, srebali čaj in se imeli lepo. Potem pa je mačica rekla, da bi bilo še lepše, če bi jim kdo prinesel kakšna majcena darila in pes jo je samo čudno pogledal in ji rekel, da so to same neumnosti. Nato so vsi zaspali. Zjutraj so bili vsi presenečeni, ko so ob ognjišču zagledali tri zlate zvončke. Bili so zelo veseli in cel dan zvončkljali. Nato pa je pes naredil red in zdaj zvončkljajo samo še ob praznikih, ob navadnih dneh pa vsak pozvoni samo enkrat: pes za dobro jutro, mačica za dober dan in miška za lahko noč.
Analiza[uredi kodo]
DOGAJALNI KRAJ: kočica na jasi
LITERARNI LIKI: pes, mačka, miška
ANALIZA: Pes je v tej pravljici gospodar, vendar ga imata mačica in miška kljub temu zelo radi. Skupaj sestavljalo povezano druščino in si pri vsakem opravilu pomagajo. Ko si mačica zaželi darila, si zaželi le majceno darilce – ni ji pomembna velikost, ampak namen in veselje, ki bi ga ob presenečenju doživela.
Melje, melje mlinček[uredi kodo]
Obnova[uredi kodo]
Nekega dne je petelinček brskal po kleti in našel mlinček, ki je bil kot nov. Nato je odšel po pšenico, jo mlel in si pel. Slišala ga je miška in ga vprašala, če bi tudi njej, rački, zajčku in goski zmlel pšenico. Petelinček se je strinjal z miškinim predlogom. Naslednjega dne so na vrata petelinčkove hiše potrkali zajček, račka, goska in še nekaj mišk. Vsi so hoteli, da jim petelinček zmelje pšenico in bili so zelo veseli, ker so imeli tako prijaznega mlinarja. Domenili so se, da mu bodo za plačilo dali dobrote, ki jih bodo spekli. In res je petelinček našel pred vrati kolač, rogljič ali pa kos potice.
Analiza[uredi kodo]
DOGAJALNI KRAJ: petelinčkova hišica, klet
LITERARNI LIKI: petelinček, miška, zajček, račka, goska, ostale miške
ANALIZA: Petelinček je prijazen in ustrežljiv lik v pravljici. Vsi ga imajo radi. V pravljici je dobro poplačano z dobrim. Tu ne gre za menjavo materialnih stvari. Res je, da so moka, kolač in potica materialne stvari, vendar je moka potrebna za življenje, kajti brez moke bi bilo bolj malo stvari, ki bi jih lahko jedli (ne bi bilo kruha, testenin, kolačev, …). V pravljici petelinček radodarno razdaja moko, v zameno pa dobi košček tistega, kar ostale živali iz pridelane moke spečejo.
Zajtrk[uredi kodo]
Obnova[uredi kodo]
Živela sta zajček in zajklja. Nekega dne sta se lačna prebudila in ugotovila, da nimata nič za jesti, zato sta se odpravila po nova jabolka. Prišla sta do prve, bogato obložene jablane, vendar jabolk nista dosegla. Odskakljala sta naprej in prišla do druge, še lepše jablane, ki pa je bila še višja. Spet sta šla naprej in prispela do tretje jablane. Vsa jabolka so bila rdeča in dišeča, vendar spet previsoko. Nato je zajčica na bližnjem polju opazila nekaj kar ima nazobčano listje in lepo diši. Povlekla je in izpulila korenček. Poklicala je zajčka in potem sta pulila in grizljala, dokler se nista do sitega najedla. Tako sta ugotovila, da se tudi pri tleh najde dobre stvari in tako nista nikoli več skakala na jablano.
Analiza[uredi kodo]
DOGAJALNI KRAJ: hišica zajčka in zajčice, pod jablanami, vrt
LITERARNI LIKI: zajček, zajčica
ANALIZA: Zajklja je prikazana kot dobra »vohljačica«, saj najde nekaj kar njej in zajcu omogoča preživetje. Skupaj ugotovita, da so lahko dobre stvari tudi tiste, ki so pri tleh in ne samo tiste, ki so težko dosegljive (na drevesu).
Srajčica[uredi kodo]
Obnova[uredi kodo]
Kokoška je pospravljala hišo in našla tri zlate gumbe. Odločila se je, da si jih prišije na svojo najbolj praznično srajčico, vendar je ugotovila, da je srajčica za take gumbe premalo lepa. Odšla je h krojaču in ko je prispela je ugotovila, da je med potjo izgubila gumbe. Vrnila se je po poti nazaj in iskala gumbe, vendar jih ni našla. Bila je zelo žalostna. Vrnila se je h krojaču. Ta ji je pokazal novo srajčico. Kokoška je v hipu postala vesela, ko je videla, kako lepo srajčico ji je sešil krojač. Potem je srajčico nosila kar vsak dan, vendar na gumbe še zmeraj ni prav pozabila.
Analiza[uredi kodo]
DOGAJALNI KRAJ: kokoškina hišica, pri krojaču
LITERARNI LIKI: kokoška, krojač
ANALIZA: Krojač je tisti, ki kokoško razveseli, s tem ko ji sešije novo srajčico. V pravljici je tudi poudarjeno to, da lahko nove stvari prav hitro zastarijo (v pravljici lahko srajčka zastari in ni več dovolj dobra za zlate gumbe).
Robček[uredi kodo]
Obnova[uredi kodo]
Miška je po poti našla izgubljen robček, zelo se ga je razveselila in si mislila, da ga bo uporabila kot pregrinjalce, ko bo spala. Med potjo je miško opazila vrana. Ponudila se je, da ji pomaga nesti rjuho do doma, vendar miška sprva ni bila za to, vendar se je na koncu pustila vraninemu prigovarjanju in ji prepustila ruto. Vrana pa je bila prebrisana in z robčkom v kljunu pobegnila. Odločila se je, da bo robček uporabila kot ruto, vendar ker je ni upala zavezati je za pomoč prosila veverico. A tudi ta je bila prebrisana in še preden se je vrana zavedla je veverica z ruto vred smuknila v svojo duplinico. Veverica je hotela iz robčka sešiti obleke za svoje mladičke, vendar ker je zapihal veter je robček odneslo naravnost v mišjo luknjo in jo pokrilo, medtem ko je miška že trdno spala.
Analiza[uredi kodo]
DOGAJALNI KRAJ: poljska pot, pred veveričjo duplinico, mišja luknja
LITERARNI LIKI: miška, vrana, veverica
ANALIZA: Miška je majhna in naivna, tako da ima vrana nad njo premoč. Vrana je predstavljena kot tatica, na drugi strani pa je tu še veverica, ki je glede na to, da vrani ukrade robček, tudi tatica, čeprav so ponavadi veverice predstavljene kot zelo pridna in tiha bitjeca. Na koncu se izteče vse dobro, saj miška dobi robček (pregrinjalce) nazaj.
Analiza vseh pravljic[uredi kodo]
V knjigi Melje, melje mlinček je sedem poučnih pravljic. V vsaki od pravljic nastopajo različne [[|žival|živali]], zato bi lahko rekli, da so pravljice basni. Pisateljica v pravljicah uporablja veliko pomanjševalnic, predvsem za tiste živali, ki so manjše, bolj tihe in plašne. Pomanjševalnice pa so povezane tudi s stvarmi, ki jih te živali uporabljajo (npr. mlinček, robček, srajčica, …) in z njihovimi domovi (hišica, duplinica, kočica, …). V pravljicah na koncu vedno zmaga dobro, tisti, ki je po srcu dober in ne tisti, ki je močnejši.
Viri[uredi kodo]
Štefan, Anja, Melje, melje mlinček, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1999