Pogovor:Medičejci

Cosimo III. - pristransko oziroma sovražno

V članku piše:

Njun sin Cosimo III. (1642-1723) je tako zrastel v patološkega pobožnjakarja, ki je že v mladosti opuščal vsako razvedrilo in se posvečal samo pobožnim opravilom. Ko je po očetovi smrti prevzel oblast, je nekaj let zelo inteligentno upravljal državo, a kmalu je zapadel svojemu pretiranemu pobožnjakarstvu, ki ga je privedlo celo do preganjanja Judov. Vsi trije njegovi sinovi so bili sterilni, zato je Cosimo prisilil brata, da se je odpovedal kardinalatu in se poročil, a tudi iz te zveze ni bilo otrok. Dinastija Medičejcev je izumrla.

Tako pisanje ni le pristransko, ampak ga moremo šteti za sovražni govor zoper katoliško vero. Ne vem, če bi si avtor (ali avtorji) upali nekaj tako žaljivega napisati zoper kakega muslimanskega državnika. Katoličane pa lahko vsak smrkavec zafrkava, sklicujoč se lažno na svobodo govora – a gre v resnici za sovraštvo do vere. Glede Cosima III. imam jaz tudi drugačne vire, ki zadevo postavljajo v precej drugačno luč. O njegovi ženi pa pravi ta avtor, da je bila dissoluta (razbrzdana), ki je hujskala otroke zoper očeta. Ali je potrebno še kaj več za nesrečen zakon?

Smem dodati, da preganjanje Judov in pretirano pobožnjakarstvo nikakor nujno ne spadata skupaj, saj so jih preganjali tudi tisti, ki niso bili pretirano pobožnjakarski, ampak večkrat prav nasprotno. Ne razumem, zakaj moti avtorja članka Cosimova iskrena pobožnost? Ne dvomim, da so protiklerikalni italijanski viri iz 19. stoletja (ki jih pa avtor v članku nikjer ne navaja) - vir takega enostranskega pisanja. Pa bi jih vsaj enkrat citiral, da lahko preverimo, od kod njegovi tako hudi in žaljivi očitki.

Če so bili pa sinovi alkoholiki in luetici (?) (kot zvemo iz istega vira), to še ne pomeni, da so bili tudi od narave sterilni oziroma neplodni. Alkoholizem tudi danes škoduje normalnemu spolnemu življenju in je eden od vzrokov neplodnosti. --Stebunik 18:00, 30. november 2020 (CET)

Odgovor

Prav nikjer v članku ni zapisano, da je katoliška vera zgrešena, ali da uči krive nauke ali podobno, kar bi bilo "žaljivo" in "sovražni govor" proti tej religiji. Za mene, ki sem napisal ta članek, je katoliška vera enako spoštovanja vredna kot vsaka druga in ko bo govora npr o muslimanskih državnikih, se moj odnos do vere in vernikov ne bo spremenil: eno je religija (katerakoli), drugo je politika, ta dva pojma se ne smeta družiti ali prekrivati. Kakor ni bilo prav, da so predkolumbijski narodi darovali bogovom človeške žrtve za ohrano posvetne oblasti, tako ni bilo prav, da je katoliška cerkev stoletja posegala v državne politike, tako ni prav, da muslimanski fundamentalisti še danes vladajo v nekaterih državah. Tisto pa o katoličanih, ki jih "lahko vsak smrkavec zafrkava", povej recimo Francozom in njihovemu izzivanju in provokaciji muslimanov.

Pa govorimo o Cosimu. Njegovo vladanje je bilo porazno in popolnoma neuravnovešeno prav zaradi vmešavanja verskih vidikov v politiko. Cosimo III. Medici JE BIL pretiran pobožnjakar – to ni mnenje, temveč dejstvo. Ni bil "iskreno pobožen" človek, bil je pobožnjakar, kar ne skruni katoliških naukov, nasprotno, je dokaz, da Cosimo sploh ni bil veren, bil je samo od matere prepričan bogomolec, ki je postavil zunanje izraze vere pred potrebe svojega naroda. Katoličan bi moral take ljudi smatrati za slabše od nevernikov, ker so za katoliško vero veliko bolj škodljivi od pripadnikov drugih religij. Ne razumem, zakaj se uporabnik Stebunik segreva: Cosimo III. res ni vreden, da bi ga zagovarjal. Če so na razpolago viri, ki drugače trdijo, naj jih citira (pa ne samo trikrat isti link, temveč citat). Prav tako naj navede tiste "protiklerikalne italijanske vire iz 19. stoletja" (ki jih jaz v članku nikjer ne navajam, ker jih ne poznam).

S tem v zvezi moram pripomniti, da sem počasi že sit Stebunikovega namigavanja na mojo dvojezičnost, saj mi ob vsaki priliki pove, da se (po njegovem mnenju) "po slovensko tako ne reče, čeprav je v italijanščini to dovoljeno". Če ga moti dejstvo, da poznam italijanščino, naj se gre spovedat pristranskosti. Moja slovenščina ni okrnjena z italijanščino ali kakim drugim jezikom.

Da se povrnem h Cosimu. Nasprotovanje Judom je bilo dejansko posledica Cosimovega pobožnjakarstva, saj njegovi zakoni niso prepovedovali ali urejevali denarnega ali ozemeljskega poslovanja, temveč samo moralno stran sožitja. Omembe vredno je, da sta dva zakona prepovedala Judom stik s katoliškimi prostitutkami, oziroma katoličanom stik z dekleti judovskega porekla; mar se ne bi pobožni vladar raje boril proti prostituciji sami? Vendar se njegove reforme niso omejile samo na judovsko pomanjkanje morale. Lahko bi citirali odstranjevanje vseh kipov in slik, ki so upodabljala gola telesa ali oborožene svetnike; ali ukinitev poganskega praznika pomladi; ali uvedbo stalne policijske ure; ali izvajanje redovniških pravil v šolah vsake stopnje; in podobno.

Pa še o privatnem Cosimovem življenju. Odgovornost za ponesrečeno Cosimovo zakonsko zvezo ne smemo pripisati "razbrzdani" ženi. Prva in najpomembnejša ovira temu zakonu je bila Cosimova mati, ki ni bila samo direktno odgovorna za njegovo neuravnovešeno vzgojo, temveč je tudi zahtevala odločilno prisotnost v političnem vodstvu države, od katerega naj bi bila snaha popolnoma odstranjena. Cosimo se je seveda v vsem strinjal z materjo, še najbolj pri vzgoji malega prestolonaslednika, ki je bil odvzet materinemu skrbstvu. "Ali je potrebno še kaj več za nesrečen zakon?"

Cosimo III. je imel tri sinove: Ferdinanda, Ano Marijo Luizo in Giangastona. Ferdinand je bil sifilitik in je po 18 letih zakonskega življenja umrl brez potomstva. Ana Marija Luiza v 26 letih zakonskega življenja ni imela otrok in se po moževi smrti ni več poročila. Gian Gastone je bil priznan homoseksualec in kljub dolgi zakonski zvezi (40 let) in mnogim izvenzakonskim podvigom ni zapustil potomcev. To so zgodovinski podatki, dejstva, iz katerih se da upravičeno sklepati, da so bili vsi trije neplodni. (mmg lues je sopomenka za sifilis) O alkoholizmu v članku ni govora, tudi zato, ker je sam pomen besede alkoholik vprašljiv.

O virih, ki naj bi bili pomanjkljivi. Res je, da v članku ni medvrstičnih sklicev, vendar je leta 2012, ko sem članek napisal, bilo še sprejemljivo, da se viri podajo le v odstavku Viri, kar sem tudi storil. Če pa dragi bralec ne more razumeti tujejezičnih virov, ni moja krivda, naj si pomaga po svojih močeh. Ne bom sedaj vlekel na dan knjig, ki že davno počivajo na podstrešju, samo za njegovo komodnost.

--Radek (pogovor) 14:19, 1. december 2020 (CET)