Pogovor:Ježica

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Vir za odstavek o Ježici in slovenskih kmečkih uporih[uredi kodo]

Vsebinsko je vir videti verodostojen, čeprav je tehnično na FB.:

  • slika vzidane plošče, kjer je vsebino "podpisala" Skupščina občine Ljubljana Bežigrad l. 1974 (nisem pa še šel pogledat plošče na teren)
  • povabilo k prireditvi ob 500 letnici dogodka
  • besedilo, ki pojasnjuje ozadje

Če bo kdo utegnil in znal: To bi se moralo dati tudi v boljšo obliko, pa še ne vem kako, in morda z bolj neposrednim virom, ki pa morda tudi še ni digitaliziran, in do tedaj je tole najbrž OK. --Marjan Tomki SI (pogovor) 10:57, 10. januar 2023 (CET)[odgovori]

19. stoletje[uredi kodo]

Nejasen stavek: ali je Potočnik ustanovil čitalnico, ali jo je ustanovil Japelj in Potočnik nadaljeval tradicijo tudi pri čitalnici.

V tem času je Blaž Potočnik nadaljeval Japljevo šolsko tradicijo, ki je ustanovil tudi narodno čitalnico. 

Iz tega, da je bilo obdobje ustanavljanja čitalnic v drugi polovici 19 stoletja[1] sklepam, da Japelj pol stoletja prej verjetno še ni ustanovil čitalnice. Problem je, da je po mojem to OR (lastno razmišljanje, čeprav na osnovi po mojem mnenju dobrih virov); vseeno bom popravil v skladu z njimi v:

V tem času je Blaž Potočnik nadaljeval Japljevo šolsko tradicijo; ustanovil je tudi narodno čitalnico.

Grem popravit tudi v članek. Marjan Tomki SI (pogovor) 12:21, 10. januar 2023 (CET)[odgovori]

2. svetovna vojna[uredi kodo]

Nelogično: II. svetovna vojna je v teh krajih trajala od aprila 1941 do maja 1945 in datumi v spodnjem stavku iz razdelka Ježica#2. svetovna vojna niso iz tega obdobja.

Med vojno sta na Ježici 96 stanovala tudi Pepca in Edvard Kardelj v letu 1937-1938.

Bom popravil, ko najdem vir - če kdo najde prej, je dobrodošel.

Nekatere od imen odstavkov, ki niso bili razdelki, sem spremenil (za obdobja znotraj II stoletja), vendar pri tem še nisem bil čisto dosleden.

V razdelku Ježica#Šolstvo je omenjena Šola Ceneta Štuparja, ki pa je - kolikor mi je znano - na drugi strani Save v Črnučah. To ne pomeni, da šolstva v delu Ljubljane, ki mu sedaj pravijo Ježica, ni (bilo): po viru zgoraj sodeč je bila je ena tu od prvih šol na območju Ljubljane, zdaj pa se morda k Ježici šteje O.Š. Danile Kumar, ampak tudi to bom še preveril, preden spreminjam. Marjan Tomki SI (pogovor) 13:58, 10. januar 2023 (CET)[odgovori]

  1. Uršič, Sanja (1999). »ČITALNICE - POSEBNOST SLOVENSKE ZGODOVINE«. AS. Andragoška spoznanja. Št. letnik 5, številka 3. Znanstvena založba Filozofske fakultete. str. 69–83. Pridobljeno 10. januarja 2023.