Pogovor:Galilejev primer

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Viri so navedeni, nekaj je iz Wikipedije.Stebunik 21:56, 17. november 2018 (CET)[odgovori]

Malo so še razmetani, pa že bo, saj se bije bitka med H in P. Odlično zanimiv članek in zelo poučen, saj je Galileo gotovo eden izmed težkokategornikov, če se tako izrazim. Dodal sem, trenutno brez virov, del, ki se nanaša na njegovo, lahko bi rekli, drugo revolucijo o načelu relativnosti, kar bi pmsm veljalo še dopolniti in razširiti. Le toliko za zgled, ker sicer verjetno nima neposredne zveze s prepovedjo. Mene je zbodla dvoličnost, saj se ve koga. Na eni strani je bil heliocentrični model heretičen, ker se ni skladal z ne vem čim, na drugi strani pa, kar bi, če bi se dobro premislilo, lahko bilo še bolj heretično, recimo v paralelnem vesolju, je stvar izgledala čisto nedolžno, ki je pripeljala do Einsteinove herezije. Ob branju članka mi je na misel prišla tudi sorodna zadeva v zvezi s Stephenom Hawkingom, ko mu je bilo očitano, naj se kozmologi ne ukvarjajo z nastankom vesolja. Nekje pa je podobno razmišljal, kar lahko zveni tudi malo hladno, da v znanosti pač ni mesta religiji. Podobno ali pač ne je, sicer pmsm previdno, navedel MJ Rees, namreč da veliko znanstvenikom religija pomeni veliko. --xJaM (pogovor) 04:50, 21. november 2018 (CET)[odgovori]

Papež je bil in ostal Galilejev prijatelj[uredi kodo]

Med predavanjem o evharistiji je nam študentom teologije okrog leta 1970 profesor dogmatike dr. Anton Strle dejal: »Papež je bil prijatelj Galieja in je njegov prijatelj tudi ostal. Zato je težišče inkvizicijskega postopka obrnil na stranski tir. Kako? Galileju so očitali neko evharistično zmoto (herezijo), kar v tistih časih – ko se je protestantizem nezadržno širil po Evropi – ni bila redkost. Vendar je to bilo zlasti v Papeški državi sumljivo in nevarno. Področje zvezdoznanstva in tudi eksegeze – razlage svetega pisma – pa ni bilo tako nevarno. Če bi ga obsodili za (evharistično) herezijo, bi lahko temu sledila smrtna obsodba.« Tako pa je moral le obljubiti molk – česar se pa tudi ni ne vem kako držal. Njegov hišni pripor pa ni bila ječa, ampak je bil spremenjen v izgnanstvo – in tako je lahko bival pri svojih prijateljih – podpornikih in občudovalcih. Papež se pa tudi ni mogel postaviti nad inkvizicijo, ker bi lahko potem sum herezije obrnil na osebo samega papeža.Stebunik 20:08, 26. november 2018 (CET)[odgovori]

Malo virov[uredi kodo]

Članek - kot se na prvi pogled opazi - vsekakor ni dokončan ali dodelan. Pravzaprav je v njemu zaenkrat bolj tisto, kar se nanaša na na njevovo zvezo z Urbanom VIII., ki je bil njegov prijatelj - sicer bi se zadeva za Galileja huje končala. Sicer pa je v članku zadosti spletov (Zunanje povezave), da se lahko dopolni - ali pa gre bralec k izvirom. V samem članku pa tega seveda ni veliko. Vsekakor pa na Galileja ne smemo gledati iz današnje perspektive, ko je verska svoboda in svoboda izbire - vsaj v načelu in v demokratičnem svetu - nekaj samo po sebi razumljivega. Radi bi videli vsaj eno od muslimanskih dežel, ki bi se vsaj malo približala temu idealu. Je pa tuakaj zmeraj napetost med tem, kar je dovoljeno ter možno in med tem, kar je prav in resnično. Če bom imel kdaj časa - čaka še nekaj papežev na obdelavo - bi rad izpopolnil ta članek. Stebunik 20:26, 26. november 2018 (CET)[odgovori]