Poštela
Razvanje - Gradišče Poštela | |
 | |
Poštela | |
| Lega | bližina Razvanj Mestna občina Maribor |
|---|---|
| Zgrajeno | 4. stoletje pr. n. št.–4. stoletje n. št. |
| RKD št. | 6401 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 8. april 1992 |
Poštela je železnodobno gradišče, ki leži na Pohorskem grebenu, kjer sega sklenjen gozd prav do ravnine in razvanjsko-radvanjskih hiš. Gradišče s kilometer dolgim nasipom, ki je po letu 1903 bilo že večkrat preiskano, vendar še ne dokončno ovrednoteno, je bilo poseljeno predvsem v zgornjem delu, ki ga je prečni zid delil od spodnjega.
Južna vrata - vhod na Poštelo[uredi | uredi kodo]
V zgornjem delu je bilo gradišče opremljeno z vodnjakom - cisterno. Prav ta Črna mlaka, kot se imenuje, je burila domišljijo številnih obiskovalcev. Legenda o njej je med drugim zapisana v zbirki Zlati krompir pisatelja Oskarja Hudolesa.
Poštelski vodnjak[uredi | uredi kodo]
Med ruševinami davno zgrajenega gradišča na Pošteli na Pohorju je poštelski vodnjak verjetno najznamenitejši ostanek tega nekdaj močnega gradišča. Obkroža ga dobro viden nasip, čeprav je v današnjih dneh že počno porasel z gozdnim naseljem. Najbrž je nasip zemlja, ki so jo metali iz globin, ko so kopali ta globok vodnjak. Njegova globina še ni izmerjena.
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 6401«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Pahič, Stanko (1990) Poštela v sliki in besedi. Maribor: Pokrajinski muzej. (COBISS)
- Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3.