Poštela

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Razvanje - Gradišče Poštela
Postela - Okop ali nasip - panoramio.jpg
Poštela
Lokacija bližina Razvanj
Mestna občina Maribor
Zgrajeno 4. stoletje pr. n. št.–4. stoletje n. št.
RKD št. 6401 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP 8. april 1992

Poštela je železnodobno gradišče, ki leži na Pohorskem grebenu, kjer sega sklenjen gozd prav do ravnine in razvanjsko-radvanjskih hiš. Gradišče s kilometer dolgim nasipom, ki je po letu 1903 bilo že večkrat preiskano, vendar še ne dokončno ovrednoteno, je bilo poseljeno predvsem v zgornjem delu, ki ga je prečni zid delil od spodnjega.

Južna vrata - vhod na Poštelo[uredi | uredi kodo]

V zgornjem delu je bilo gradišče opremljeno z vodnjakom - cisterno. Prav ta Črna mlaka, kot se imenuje, je burila domišljijo številnih obiskovalcev. Legenda o njej je med drugim zapisana v zbirki Zlati krompir pisatelja Oskarja Hudolesa.

Poštelski vodnjak[uredi | uredi kodo]

Med ruševinami davno zgrajenega gradišča na Pošteli na Pohorju je poštelski vodnjak verjetno najznamenitejši ostanek tega nekdaj močnega gradišča. Obkroža ga dobro viden nasip, čeprav je v današnjih dneh že počno porasel z gozdnim naseljem. Najbrž je nasip zemlja, ki so jo metali iz globin, ko so kopali ta globok vodnjak. Njegova globina še ni izmerjena.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 6401". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Viri[uredi | uredi kodo]