Poás

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vulkan Poás
Poás volcano crater, shown before the 2017 eruptions
Najvišja točka
Nadm. višina2.697 m [1]
Koordinate10°12′00″N 84°13′59″W / 10.2°N 84.233°W / 10.2; -84.233Koordinati: 10°12′00″N 84°13′59″W / 10.2°N 84.233°W / 10.2; -84.233[1]
Geografija
Vulkan Poás se nahaja v Kostarika
Vulkan Poás
Vulkan Poás
Lega v i
LegaKostarika
GorovjeCordillera Central
Geologija
TipStratovulkan
Zadnji izbruhavgust 2023
Pristopi
Najlažji pristoppohod

Vulkan Poás (špansko Volcán Poás) je aktiven 2697 metrov visok stratovulkan v osrednji Kostariki in je v narodnem parku vulkana Poás. Od leta 1828 je izbruhnil 40-krat, vključno z aprilom 2017, ko so evakuirali obiskovalce in prebivalce.[2] Vulkan in okoliški park sta bila zaprta skoraj 17 mesecev, okoli kraterja, ki je izbruhnil, pa je bil vzpostavljen 2,5-kilometrski varnostni pas.[3] S 1. septembrom 2018 je park ponovno odprt z omejenim dostopom samo do območja opazovanja kraterjev in zahteva rezervacijo na spletni strani narodnega parka. Bližnje poti do Botoškega jezera in muzej v centru za obiskovalce so ostali zaprti. Vulkan je septembra 2019 dvakrat na kratko izbruhnil.[4]

Kraterski jezeri[uredi | uredi kodo]

V bližini vrha sta dve kraterski jezeri. Severno jezero je znano kot Laguna Caliente ('vroča laguna') in je na višini 2300 m v kraterju, širokem približno 0,3 km in globokem 30 m. Je eno najbolj kislih jezer na svetu. Kislost se spreminja po dežju in spremembah vulkanske aktivnosti, včasih doseže pH skoraj 0. Dno tega jezera je prekrito s plastjo tekočega žvepla.[5] Kislost in temperaturna nihanja v jezeru in zapletena, strupena kemija žvepla in železa (predvideva se, da je podobna razmeram na zgodnji Zemlji in Marsu) omejujejo vodno življenje na posebej prilagojene bakterije Acidiphilium.[6] Kisli plini nad tlemi ustvarjajo kisli dež in kislo meglo, ki povzročajo škodo okoliškim ekosistemom in pogosto dražijo oči in pljuča.

Jezero Botos, južno jezero, zapolnjuje neaktivni krater, ki je zadnjič izbruhnil leta 7500 pr. n. št. Hladno je in jasno ter je obdano z oblačnim gozdom znotraj meja nacionalnega parka.

Zgodovina izbruhov[uredi | uredi kodo]

Pogled iz vesolja prikazuje uničeno območje vegetacije z vročimi in kislimi plini
Steber dima, ki se dviga iz glavnega kraterja

17. maja 1953 je prišlo do izbruha, ki je začel cikel, ki je trajal do leta 1956. Vsaj dve osebi sta bili pogrešani.[7]

Poás je bil blizu epicentra potresa z magnitudo 6,1 januarja 2009, ki je ubil najmanj štirideset ljudi in prizadel Fraijanes, Vara Blanco, Cinchona (najbolj prizadeto območje), glavno mesto San José in regijo Osrednje podolje v Kostariki.

Leta 2009 je prišlo tudi do eruptivne dejavnosti, ki je vključevala manjše freatske izbruhe in zemeljske plazove znotraj severnega aktivnega kraterja. Izbruhi Poása pogosto vključujejo gejzirju podobne izbruhe vode iz kraterskega jezera.

25. februarja 2014 je spletna kamera vulkanološkega in seizmološkega observatorija Kostarike (OVSICORI) posnela trenutek, ko je temen oblak eksplodiral približno 300 m v zrak iz ogromnega kraterja vulkana Poás. Ta vulkan je še danes aktiven.[8][9]

Poás je eden od 9 vulkanov, ki jih trenutno spremlja projekt Deep Earth Carbon Degassing Project. Projekt zbira podatke o stopnjah emisij ogljikovega dioksida in žveplovega dioksida iz subaerialnih vulkanov.[10]

Aktivnost 2017[uredi | uredi kodo]

9. aprila 2017 so uradniki narodnega parka uvedli omejitve za obiskovalce Poása zaradi povečane količine strupenih plinov v kraterju na vrhu.[11] Zaradi eksplozije 12. aprila so uradniki priljubljeni park zaprli za obiskovalce. Ukrep so poimenovali 'začasen'.[12] Evakuirali so tudi nekatere bližnje prebivalce.

14. aprila 2017 sta dva izbruha ob 07:39 in 07:57 ustvarila več kot tri kilometre visok steber pepela in hlapov.[13] Nadaljnje eksplozije so se zgodile 16. aprila.

Po močni eksploziji 22. aprila, ki je poslala žareče kamenje na veliko območje, ki je poškodovalo park in infrastrukturo, je predsednik Kostarike Luis Guillermo Solis naslednja dva dni obiskal okoliška mesta. Lastniki podjetij so opisali negativne finančne posledice zaprtja parka, Solis pa je objavil videoposnetek v španščini in angleščini, v katerem potencialne turiste poziva, naj obiščejo bližnje lokalne trgovine in restavracije. Obljubil je tudi, da bodo agencije za nujne primere še naprej pripravljale posodobljena poročila o izbruhu.[14] Od 1. septembra 2018 je bil narodni park ponovno odprt z omejenim dostopom in spremenjenimi predpisi. Obiskovalci morajo opraviti spletno rezervacijo za vstop v park, število obiskovalcev in dovoljeni čas ob kraterju pa sta omejena. Septembra 2018 je odprto samo glavno opazovalno območje kraterja. Od aprila 2023, medtem ko nekatere sosednje poti ostajajo zaprte, je odprta pot do Botoškega jezera.

Dejavnost 2019[uredi | uredi kodo]

  • 11. februar 2019: Po podatkih Vulkanološkega in seizmološkega observatorija Kostarike (OVSICORI) se je izbruh začel v ponedeljek ob 1:50 zjutraj in poslal steber pepela 200 metrov nad krater.[15]
  • 30. september 2019, 05:41: Izbruh pepela in trdnega materiala z 2-kilometrskim stolpcem v nasprotju s prejšnjimi aktivnostmi vodne pare 23. septembra 2019.[16]

Geološka dediščina IUGS[uredi | uredi kodo]

Mednarodna zveza geoloških znanosti (IUGS) je vključila 'ognjenik Poás' v svojo skupino 100 mest geološke dediščine, po vsem svetu na seznamu, objavljenem oktobra 2022, ker gre za »ikoničen in tipičen primer masivnega stratovulkana, podobnega ločnemu ščitu, in tipičen primer kompleksa aktivnega kraterskega jezera«. Organizacija opredeljuje območje geološke dediščine IUGS kot »ključno mesto z geološkimi elementi in/ali procesi mednarodnega znanstvenega pomena, ki se uporablja kot referenca in/ali z pomemben prispevek k razvoju geoloških znanosti skozi zgodovino«.[17]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 »Poás«. Global Volcanism Program. Smithsonian Institution.
  2. »New Eruption at Poas Volcano in Costa Rica Forces Evacuation of Residents as Preventive Measure«. 13. april 2017.
  3. »Poás Volcano closed indefinitely; Turrialba keeps spewing ash«. 18. april 2017.
  4. »Poás Volcano erupts again, sends ash cloud 2 km into atmosphere«. 30. september 2019.
  5. O. Vaselli, F. Tassi, A.Minissale, G. Montegrossi, E. Duarte, E.Fernandez, E. Bergamaschi (2003), Fumarole migration and fluid geochemistry at Poás Volcano (Costa Rica), The Geological Society of London., ISBN 9781862391369{{citation}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  6. Justin L. Wang, Nicholas B. Dragone, Geoffrey Avard, Brian M. Hynek (28. januar 2022), »Microbial Survival in an Extreme Martian Analog Ecosystem: Poás Volcano, Costa Rico«, Frontiers in Astronomy and Space Sciences, 9: 1, Bibcode:2022FrASS...9....1W, doi:10.3389/fspas.2022.817900{{citation}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  7. (Video) Así asustó a los ticos el Poás ¡en 1953!
  8. NY Daily News 2/25/14
  9. Costa Rica Star News 12/28/16
  10. »DECADE Installations at Turrialba and Poás«. Deep Carbon Observatory. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. maja 2017. Pridobljeno 26. septembra 2016.
  11. »Gas, vapor at Poás Volcano prompts preventive measures«. 11. april 2017.
  12. »UPDATE: Poás Volcano eruption prompts temporary closure of national park«. 13. april 2017.
  13. Volcán Poás registra erupción de más de 3 kilómetros de altura
  14. »President Solís tours Poás Volcano region following strong explosion«. 25. april 2017.
  15. Zúñiga, Alejandro (11. februar 2019). »Poás Volcano registers overnight eruption, National Park closed Monday«.
  16. Zúñiga, Alejandro (30. september 2019). »Poás Volcano erupts again, sends ash cloud 2 km into atmosphere«. Pridobljeno 30. septembra 2019.
  17. »The First 100 IUGS Geological Heritage Sites« (PDF). IUGS International Commission on Geoheritage. IUGS. Pridobljeno 13. novembra 2022.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]