Planck-Einsteinova relacija
Planck-Einsteinova relacija,[1][2][3] imenovana tudi Einsteinova relacija[1][4][5] ali Planckova relacija energija-frekvenca,[6] Planckova relacija[7] in tudi Planckova enačba.[7] Tudi pojem Planckova formula[8] sodi na ta seznam, a se pogosto s tem misli na Planckov zakon.[8][8] Različne sopomenke so daleč od standarda; uporabljajo se le priložnostno, niso pa splošno razširjene. Nanašajo pa se na formulo v kvantni mehaniki, ki pravi, da je energija fotona fotona E premo sorazmerna njegovi frekvenci ν:Razmerje h je Planckova konstanta. Obstaja tudi več ekvivalentnih oblik razmerja, vključno s krožno frekvenco ω:Relacija upošteva kvantizirano naravo svetlobe in igra ključno vlogo pri razumevanju fenomenov, kot recimo fotoelektrični pojav in Planckov zakon sevanja črnega telesa. Glej tudi Planckov postulat.
Spektralne oblike
[uredi | uredi kodo]Svetloba se lahko opiše z več spektralnimi količinami, kot s frekvenco ν, valovno dolžino λ, valovnim številom in njihovimi kotnimi ekvivalenti (krožna frekvenca ω, kotna valovna dolžina y in kotno valovno število k). Vse te količine so povezane tako:
tako da Planckova relacija lahko zavzame sledeče 'standardne' oblike
kot tudi sledeče 'kotne' oblike
Standardne oblike uporabljajo Planckovo konstanto h. Kotne oblike pa raje uporabljajo reducirano Planckovo konstanto ħ = h/2π. Tukaj je c svetlobna hitrost.
de Broglieva relacija
[uredi | uredi kodo]De Broglieva relacija,[5][8][8] znana tudi kot de Broglieva relacija gibalna količina-valovna dolžina[6] je posplošitev Planckove relacije na snovne valove. Louis de Broglie je domneval, da če imajo delci valovno naravo, potem bi relacija E = hν veljala tudi zanje. Relacijo je spremenil zaradi snovi na λ = h/p. Če združimo de Brogliev postulat in Planck-Einsteinovo relacijo, dobimo:
- ali
de Broglieva relacija je pogosto zapisana v vektorski obliki
kjer je p vektor gibalne količine in k je valovni vektor.
Bohrovo frekvenčno stanje
[uredi | uredi kodo]Bohrovo frekvenčno stanje[navedi vir] pravi, da je frekvenca fotona, ki je bil absorbiran ali izsevan med elektronskim prehodom povezana z energijsko razliko (ΔE) med dvema energijskima nivojema, med katerima je šel elektron:[9]
Kar je neposredna posledica Planck-Einsteinove relacije.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 French & Taylor (1978), pp. 24, 55.
- ↑ Cohen-Tannoudji, Diu & Laloë (1973/1977), pp. 10–11.
- ↑ Cohen-Tannoudji, Diu & Laloë (1973/1977), pp. 10–11.
- ↑ French & Taylor (1978), pp. 24, 55.
- ↑ 5,0 5,1 French & Taylor (1978), pp. 24, 55.
- ↑ 6,0 6,1 Schwinger (2001), p. 203.
- ↑ 7,0 7,1 Landsberg (1978), p. 199.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 Griffiths, D.J. (1995), pp. 143, 216.
- ↑ van der Waerden (1967), p. 5.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Cohen-Tannoudji, C., Diu, B., Laloë, F. (1973/1977). Quantum Mechanics, translated from the French by S.R. Hemley, N. Ostrowsky, D. Ostrowsky, second edition, volume 1, Wiley, New York, ISBN 0471164321.
- French, A.P., Taylor, E.F. (1978). An Introduction to Quantum Physics, Van Nostrand Reinhold, London, ISBN 0-442-30770-5.
- Griffiths, D.J. (1995). Introduction to Quantum Mechanics, Prentice Hall, Upper Saddle River NJ, ISBN 0-13-124405-1.
- Landé, A. (1951). Quantum Mechanics, Sir Isaac Pitman & Sons, London.
- Landsberg, P.T. (1978). Thermodynamics and Statistical Mechanics, Oxford University Press, Oxford UK, ISBN 0-19-851142-6.
- Messiah, A. (1958/1961). Quantum Mechanics, volume 1, translated from the French by G.M. Temmer, North-Holland, Amsterdam.
- Schwinger, J. (2001). Quantum Mechanics: Symbolism of Atomic Measurements, edited by B.-G. Englert, Springer, Berlin, ISBN 3-540-41408-8.
- van der Waerden, B.L. (1967). Sources of Quantum Mechanics, edited with a historical introduction by B.L. van der Waerden, North-Holland Publishing, Amsterdam.
- Weinberg, S. (1995). The Quantum Theory of Fields, volume 1, Foundations, Cambridge University Press, Cambridge UK, ISBN 978-0-521-55001-7.
- Weinberg, S. (2013). Lectures on Quantum Mechanics, Cambridge University Press, Cambridge UK, ISBN 978-1-107-02872-2.