Pojdi na vsebino

Pinijev sprevodni prelec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pinijev sprevodni prelec

Značilni vlak gosenic
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Lepidoptera (metulji)
Družina: Thaumetopoeidae (sprevodni prelci)
Rod: Thaumetopoea
Vrsta: T. pityocampa
Znanstveno ime
Thaumetopoea pityocampa
(Denis & Schiffermüller, 1775)

Pinijev sprevodni prelec (znanstveno ime Thaumetopoea pityocampa) je vrsta metulja, katerega gosenice se premikajo v značilnih vlakih. Gre za enega največjih škodljivcev borov in ceder v osrednji Aziji, Severni Afriki in državah južne Evrope.[1] Strupene dlačice gosenic povzročajo hude reakcije pri ljudeh in ostalih sesalcih.[2]

Samica meri čez krila med 36 in 49 mm, samec je manjši in preko kril doseže med 31 in 39 mm. Prednja krila so temno siva s tremi prečnimi črnimi progami, zadnja so belkasta. Samec ima na zadku šop dlačic. Gosenice so na hrbtni strani črno sive barve in imajo vzdolž telesa rdečo progo, po trebuhu so rumene.

Samica odlaga jajčeca v valjaste združbe, ki merijo v dolžino od 4 do 5 cm. Te grozde samica nato prekrije z luskami s svojih kril, da izgledajo kot poganjki.[3] Gosenice se pojavijo v sredini julija v zapredku na koncu vej, v katerem je zbranih od 50-150 gosenic. Dan preživijo v zapredku, ponoči pa se preselijo na mesto obžiranja v procesiji druga za drugo ter obžirajo iglice. Gnezdo si povečujejo skozi celo obdobje doraščanja. Prezimijo v zapredku.[4] Prenesejo zelo nizke temperature do -29 °C, škodijo pa jim vlažne zime. Obžirajo še do februarja, nato pa se spustijo na tla in se v zemlji zabubijo v belem svilenem kokonu. Buba je pupa obtekta, dolga okoli 20 mm sprva rjavo rumene, pozneje pa temno rdeče rjave barve.[4][3]

Razširjenost

[uredi | uredi kodo]
Odrasel metulj

V Sloveniji je bil prvič zabeležen 1904 pri Komnu,[4] od koder se je nato hitro razširil po Sloveniji. Napada bore, cedre in macesne.[5] Pinijev procesni prelec je glavni krivec za defoliacijo in sušenje iglavcev v južni Evropi.[6] Najbolj so ogroženi bori, nekoliko manj pa macesni. Kadar se škodljivec preveč namnoži lahko uniči velike gozdne sestoje.[7]

Biološki nadzor

[uredi | uredi kodo]
Navadna bogomolka se hrani z gosenico pinijevega sprevodnega prelca (posneto v Pirenejih).

Pinijev sprevodni prelec ima v naravi veliko sovražnikov, ki pomagajo pri naravnem obvladovanju številčnosti populacije. Med najpomembnejše sodijo:[8]

Pri biološkem nadzoru škodljivca se uporablja entomopatogene bakterije Bacillus thuringiensis, ki so učinkovite na jajčecih in na gosenicah v prvi in drugi razvojni stopnji (v septembru ali oktobru).[9]

Kemično in mehansko zatiranje

[uredi | uredi kodo]

Kemični nadzor obsega škropljenje z insekticidi kot je diflubenzuron, ki ga razpršujejo s pomočjo letal.[10] Poleg tega se za nadzor populacije uporabljajo feromonske pasti.[9] V preteklosti so za zatiranje gosenic uporabljali insekticide v olju, ki so jih nanašali neposredno v zapredke. Poleg teh metod je učinkovit, a zamuden tudi način mehanskega odstranjevanja zapredkov in njihovo sežiganje.[9]

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. Kerdelhué, Carole; Zane, Lorenzo; Simonato, Mauro; Salvato, Paola; Rousselet, Jérôme; Roques, Alain; Battisti, Andrea (2009). »Quaternary history and contemporary patterns in a currently expanding species«. BMC Evolutionary Biology. 9 (1): 220. doi:10.1186/1471-2148-9-220. ISSN 1471-2148. PMC 2753568. PMID 19732434. prostodostopna publikacija
  2. »FMV« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28. julija 2007. Pridobljeno 29. januarja 2018.
  3. 3,0 3,1 http://www.impactproject.eu/uploads/pest_profile__pine_processionary_moth.pdf Arhivirano 2016-03-04 na Wayback Machine. Pest profile: pine processionary moth]
  4. 4,0 4,1 4,2 »Pinijev sprevodni prelec«. Gozdarski inštitut Slovenije. Pridobljeno 29. januarja 2018.
  5. »Sprevodni prelci«. Preslica. Pridobljeno 30. januarja 2018.
  6. Li, S.; Daudin, J.J.; Piou, D.; Robinet, C.; Jactel, H. (9. junij 2015). »Periodicity and synchrony of pine processionary moth outbreaks in France«. Forest Ecology and Management. 354: 309–317. doi:10.1016/j.foreco.2015.05.023.
  7. GB, Forestry Commission. »Pine processionary moth - Tree pests and diseases«. www.forestry.gov.uk. Pridobljeno 1. marca 2016.
  8. 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 8,6 Bonnet, Catherine and Jean-Claude Martin and René Mazet (Avgust–oktober 2008). »La Processionnaire du Pin« (PDF). Stantari No. 14. INRA. str. 29–33. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 13. februarja 2012. Pridobljeno 29. decembra 2011.
  9. 9,0 9,1 9,2 »Control of the pine processionary« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. januarja 2014. Pridobljeno 30. januarja 2018.
  10. »Treatment with growth regulators«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. oktobra 2020. Pridobljeno 30. januarja 2018.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]