Pojdi na vsebino

Pavji žerjav

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Pavji žerjav
Pavji žerjav v Philadelphia Zoo, Pensilvanija
CITES Priloga I (CITES)[2]
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Gruiformes (žerjavovci)
Družina: Gruidae (žerjavi)
Rod: Balearica
Vrsta:
B. pavonina
Dvočlensko ime
Balearica pavonina
(Linnaeus, 1758)
Sinonimi

Ardea pavonina Linnaeus, 1758

Pavji žerjav (znanstveno ime Balearica pavonina) je ptič iz družine žerjavov, ki naseljuje področja tropske Afrike. Živi v parih ali v velikih jatah. Je kozmopolit in večinoma gnezdi v skalnih votlinah.

Hrani se z žuželkami, plazilci in majhnimi sesalci. Ogrožen je zaradi uničevanja naravnega okolja.

Telesne značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Njegova velikost je lahko do 105 cm, teža pa od 3 do 4 kg, njegov razpon kril pa meri od 180 do 200 cm.[3] Ima velike dolge noge in dolg vrat. Pretežno je črn, tudi njegova zlato rumena krona ima malo črne primesi. Krovna peresa v krilih so čisto bela. Peresa v nadlakti so rjasto rjava in zadnja zlato rjava, lica so rahlo mesnato rdeča. Imajo specifičen glas, ki se razlikuje od drugih žerjavov. V živalskih vrtovih živi do 25 let, življenjska doba v naravi pa ni znana.

Prehrana

[uredi | uredi kodo]

Vsi žerjavi so vsejedi. Glavna hrana pavjega žerjava so trave, semena žuželke in drugi nevretenčarji ter mali vretenčarji. Pogosto se prehranjujejo na gorskih območjih v bližini čred, kjer se nevretenčarji pojavljajo v izobilju. Semena iz kmetijskih pridelkov pa so najpomembnejši vir hrane.

Taksonomija

[uredi | uredi kodo]

Pavjega žerjava je prvič znanstveno opisal leta 1758 švedskega naravoslovec Carl Linnaeus v deseti izdaji svojega dela Systema Naturae. Uvrstil ga je med žerjave in čaplje v rod Ardea ter mu dal dvočlensko ime Ardea pavonina. Kot tipsko lokaliteto je navedel Afriko.[4][5] Linnaeus se je skliceval na prejšnje avtorje, med njimi na angleškega naravoslovca Georgea Edwardsa, ki je leta 1751 v četrtem zvezku svojega dela A Natural History of Uncommon Birds objavil opis in ročno barvano ilustracijo »Crowned African Crane«.[6] Danes je pavji žerjav skupaj s Sivim pavjim žerjavom uvrščen v rod Balearica, ki ga je leta 1760 uvedel francoski zoolog Mathurin Jacques Brisson.[7] Ime rodu izvira iz latinske besede Baliaricus in pomeni »z Balearskih otokov«. Vrstni pridevek pavonina izhaja iz latinščine in pomeni »pavom podoben« oziroma »obarvan kot pavji rep«.[8]

Priznani sta dve podvrsti:[7]

  • B. p. ceciliae Mitchell, PC, 1904 – jugozahodni Čad do zahodne Etiopije, severozahodne Kenije in severne Ugande
  • B. p. pavonina (Linnaeus, 1758) – Senegal in Gambija do Čada

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. BirdLife International (2016). »Balearica pavonina«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2016 e.T22692039A93334339. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22692039A93334339.en. Pridobljeno 18. novembra 2021.
  2. »Appendices | CITES«. cites.org. Pridobljeno 14. januarja 2022.
  3. Archibald, G.W.; Meine, C.D.; Kirwan, G.M.; Garcia, E.F.J. (2020). Del Hoyo, Josep; Elliott, Andrew; Sargatal, Jordi; Christie, David; De Juana, Eduardo (ur.). »Black Crowned-Crane (Balearica pavonina)«. Birds of the World. doi:10.2173/bow.blccra1.01. S2CID 240750003 prek The Cornell Lab of Ornithology.
  4. Linnaeus, Carl (1758). Systema Naturae per regna tria naturae, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis (v latinščini). Zv. 1 (10th izd.). Holmiae (Stockholm): Laurentii Salvii. str. 141.
  5. Peters, James Lee, ur. (1934). Check-List of Birds of the World. Zv. 2. Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press. str. 154.
  6. Edwards, George (1751). A Natural History of Uncommon Birds. Zv. 4. London: Printed for the author at the College of Physicians. str. 192, Plate 192.
  7. 1 2 Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (december 2023). »Finfoots, flufftails, rails, trumpeters, cranes, Limpkin«. IOC World Bird List Version 14.1. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 25. julija 2024.
  8. Jobling, James A. (2010). The Helm Dictionary of Scientific Bird Names. London: Christopher Helm. str. 66, 294. ISBN 978-1-4081-2501-4.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]