Patena

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Paténa (lat. patina = široka skodela) v krščanski liturgiji plitev pladenj, navadno narejen iz plemenite kovine, (ali tudi skledica), kamor duhovnik pri maši, med evharistijo položi hostijo. Pred prvo uporabo pateno slovesno blagoslovijo.

tradicionalni kelih in patena z monogramom IHS

Na pateno duhovnik po navadi polaga tisto hostijo, ki jo potem tudi sam použije in je nekoliko večja od ostalih (zato, da jo pri povzdigovanju ljudje lažje vidijo). Manjše hostije, ki jih duhovnik deli vernikom pri obhajilu, so po navadi spravljene v ciboriju.

Poleg tega je nekoč (pred drugim vatikanskim koncilom) obstajala tudi patena z ročajem, ki jo ministrant pri obhajilu držal vernikom pod brado, da bi preprečil morebiti padec hostije na tla.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)