Pakraški sandžak
Pakraški sandžak Pakrac Sancağı
| |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1552 1557–1699 | |||||||||
 Zemljevid Pakraškega sandžaka v letu 1606 | |||||||||
| Glavno mesto | Čazma (1552-1559) Pakrac (1559-1601) Cernik (1601-1691) | ||||||||
| Skupni jeziki | hrvaščina, srbščina, turščina | ||||||||
| Vlada | Turško cesarstvo | ||||||||
| Zgodovina | |||||||||
• ustanovitev | 1552 1557 | ||||||||
• ukinitev | 1699 | ||||||||
| |||||||||
| Danes del |  Hrvaška | ||||||||
Pakraški sandžak (hrvaško Pakrački sandžak) ali Čazmanski sandžak[1] ali Cerniški sandžak[1] je bil eden od sandžakov v Otomanskem cesarstvu, katerega glavno mesto je bilo najprej Čazma, nato Pakrac in zadnja leta Cernik v Otomanski Slavoniji. Ustanovljen je bil po otomanski zasedbi Slavonije sredi 16. stoletja.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Otomani ali Turki so Pakrac osvojili in zasedli leta 1543.[2] Območje ni blo takoj organizirano kot samostojen sandžak. Do leta 1544 je najprej pripadalo Kobaškemu kadiluku, ki je spadal pod Bosanski sandžak. V letu 1544 so Turki ustanovili kadiluk v Veliki, h kateremu je bilo priključen novoosvojen teritorij. Kadiluk v Pakracu je bil ustanovljen šele v drugi polovici 16. stoletja.[3]
Pakraški sandžak je bil ustanovljen leta 1552[4] ali 1557.[1] Prvo glavno mesto je bila Čazma.[5] Leta 1559 je bila Čazma porušena in sedež sandžaka je bil premeščen v Pakrac.[6] Najzgodnejši dokument, v katerem se omenja ta sandžak kot Pakraški sandžak, izvira iz leta 1565.[5]:195 Prvi sandžakbej tega sandžaka je bil Ferhad-beg Desisalić-Vuković iz Hercegovine.[7] Pakraški sandžak je najprej spadal pod Rumelijski pašaluk in od leta 1580 pod Bosanski pašaluk.[8][9] Na začetku je njegova zahodna meja tekla po reki Česma. Leta 1591 pa se je meja premaknila bolj na vzhod in tam stabilizirala.[8] Ob hrvaški in slavonski meji so Turki naselili številne krščanske Vlahe, ki so bili preseljeni iz Turških (Srbskih) teritorijev, da bi živeli med njihovimi mejnimi garnizoni[10] Zaradi pomembnega števila Vlahov, so bili deli Pakraškega sandžaka in Požeškega sandžaka imenovani kot Mala Vlaška (angleško Little Wallachia).[2] Turki so sredi 16. stoletja naselili Pakrac in njegovo okolico z Vlahi iz Bosne, ko so tam živeli v glavnem Hrvati in Bosanski muslimani.[11] Številni muslimanski naseljenci so bili etnični Turki, vendar so bili tudi islamizirani južni Slovani in Albanci.[12]
Po dokumentu iz druge polovice 16. stoletja je bilo v tem 13 nahij.[3] V Pakraškem sandžaku je bilo v drugi polovici 16. stoletja 15 defter-jev.[13] V defterju iz leta 1563 je omenjeno, da je bil kapitan regije okoli reke Save Husein, sin Malkoč-bega.[14] Leta 1586 so vojaške enote pod poveljstvom Ali-bega, sandžakbeja Pakraškega sandžaka in brata Gazi Ferhad-paša Sokolovića.[15] doživele poraz blizu Ivanić Grada.[16] Leta 1593 so turški vojaški odredi iz Pakraškega sandžaka pod vodstvom sandžakbeja Džafer-bega sodelovali v Bitki pri Sisku.[17] Glavno mesto Pakraškega sandžaka je bilo leta 1601 preneseno v Cernik. Pakraški sandžak je obstajal do njegovega zavzetja od Avstrije leta 1691 (nominalno do 1699). Končno avstrijsko zavzetje je bilo pravno dokončano z Karlovškim mirom in obstoj sandžaka je prenehal leta 1699.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 Ekspanzija islama v Požeškem in Pakraškem sandžaku, Prispevki k orientalski filologiji / Revue de Philologie Orientale (41/1991)
- ↑ 2,0 2,1 Klaić 1974, str. 4.
- ↑ 3,0 3,1 Бабић, Владимир (1960). Историја народа Југославије. Просвета. str. 200.
- ↑ Moačanin, Nenad (2001). Slavonija in Srem v razdobju osmanske vladavine. Hrvatski Inst. za Povijest, Podružnica za Povijest Slavonije, Srijema i Baranje. str. 8. ISBN 978-953-6659-08-1.
- ↑ 5,0 5,1 Godišnjak. Istorisko društvo Bosne i Hercegovine. 1952.
- ↑ Adamček, Josip; Štokalo, Vladimir (1990). Ilustrirana povijest Hrvata. Stvarnost. str. 121. ISBN 9788670750104.
- ↑ Šabanović, Hazim (1959). Bosanski pašaluk: nastanek in upravna razdelitev. Oslobodenje. str. 67.
- ↑ 8,0 8,1 Brozović, Dalibor (1999). Hrvatska enciklopedija. Leksikografski zavod "Miroslav Krleža". str. 219. ISBN 978-953-6036-29-5.
- ↑ Klaić 1974, str. 4: "Med ta mesta in v njihovo okolico so namestili številne Vlahe, ki so tam že prej bivali ali so jih iz notranjih turških (srbskih) dežel tja prepeljali."
- ↑ Mirko Marković,2002, Slavonija, poselitvena zgodovina in poreklo prebivalstva, http://library.foi.hr/lib/knjiga.php?sqlid=31&H=&E=&lok=&zbi=&sqlx=43014 #page=497
- ↑ Hrvoje Petrić; (2019) O navzočnosti muslimanov v okolici Siska do 17. stoletja (in Croatian) p. 74; Zbornik Janković, br. 4 [1]
- ↑ Prispevki k orientalski filologiji: Revue de philologie orientale. 1977. str. 53.
- ↑ Prispevki k orientalski filologiji: Revue de philologie orientale. 1977. str. 111.
- ↑ Klaić 1974, str. 432.
- ↑ Pavličević, Dragutin (2007). Povijest Hrvatske. Naklada Pavičić. str. 173. ISBN 978-953-6308-71-2.
- ↑ Kolaković, Juraj (1967). Obramba Siska od Turakov. Novinska i radio-informativna ustanova "Jedinstvo,". str. 95.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Klaić, Vjekoslav (1974). Povijest Hrvata od najstarijih vremena do svršetka XIX stoljeća. Nakladni zavod Matice hrvatske.