Pojdi na vsebino

Osnutek:Rémi Brague

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Rémi Brague
Portret
Rémi Brague leta 2017
Rojstvo (1947-09-08) 8. september 1947 (76  let)
Paris, Francija
Šola/tradicijaKontinentalna filozofija
Fenomenologija
Glavna zanimanja
Pomembne ideje
  • Središčnost Rimstva znotraj zahodne civilizacije
  • Razlika med sekularizmom in sekularnostjo

Rémi Brague, rojen (1947-09-08) 8. september 1947 (76  let) v Parizu, je francoski filozof in zgodovinar filozofije. Je član Francoskega inštituta.

Znan je postal po svojem delu Evropa, rimska pot[1], objavljenem leta 1992, ter po svojih esejih o krščanski religiji. Njegove trenutne raziskave se osredotočajo na dolgo zgodovino idej in primerjavo med krščanstvom, judovstvom in islamom.

Biografija[uredi | uredi kodo]

Mladost in izobrazba[uredi | uredi kodo]

Rémi Brague je izgubil očeta pri enem letu. Ubit je bil med vojna v Indokini [2] .

Leta 1967 je bil študent na École Normale Supérieure, leta 1971 pa je napravil agregacijo iz filozofije. Leta 1976 je zagovarjal svojo doktorsko disertacijo pod mentorstvom Pierrea Aubenqua. Leta 1986 je zagovarjal državno disertacijo[3] pod mentorstvom istega profesorja.

Bil je štipendist fundacije Alexander-von-Humboldt, Thomas Institut na Univerzi v Kölnu v letu 1987-1988.

Kariera[uredi | uredi kodo]

Je strokovnjak za arabsko in judovsko srednjeveško filozofijo ter poznavalec starogrške filozofije. Poučuje grško in arabsko filozofijo.

Je zaslužni profesor na Univerzi Paris 1 Panthéon-Sorbonne. Do leta 2012 je poučeval tudi filozofijo evropskih religij na univerzi Ludwig-Maximilian[4] v Münchnu, kjer še vedno zaseda katedro Romano Guardini. Bil je tudi gostujoči profesor na univerzi v Bostonu (ZDA).

Aprila 2011 je razpravljal z antropologom religij Malekom Chebelom na konferenci, ki jo je organiziral Institut d'études politiques o zgodovini dialoga med krščanstvom in islamom[5].

V letu 2014 je bil nosilec katedre Étienne Gilson.

Članstvo v akademijah[uredi | uredi kodo]

Leta 2009 je Rémi Brague postal član Francoske katoliške akademije[6] s Pierrom Manentom, Philippeom Capelleom, Thierryjem Escaichom in Nathalie Nabert[7],[8].

Je član Evropske akademije znanosti in umetnosti, Akademije moralnih in političnih znanosti, izvoljen 7. decembra 2009 na sedež Jean-Marieja Zemba [9], ter dopisni član Akademije znanosti v Göttingenu. [10] .

Danes je član svetovnega sveta inštituta Thomas-More .

Dela[uredi | uredi kodo]

Njegovo raziskovalno področje je zelo široko: čeprav je uradno specialist za srednjeveško judovsko in arabsko filozofijo, je najprej poučeval grško filozofijo; sprva Platona, nato Aristotela[11]. Njegova teza tretjega cikla je obravnavala Platonovega Menona (objavljena pod naslovom Le Remnant). Državna doktorska disertacija pa je študija o pojmu sveta pri Aristotelu. Kasneje se je njegovo raziskovanje usmerilo na arabski, judovski in latinski srednji vek. Objavil je dela o svetem Bernardu, Raziju in Maimonidu . Rémi Brague je tudi komentator del Heideggerja in specialist za Lea Straussa[12].

Knjiga, s katero je presegel okvir kabinetne filozofije, je Evropa, rimska pot[13]. Prevedena je v več jezikov. Njegovo trenutno delo se razvija po analogiji s triptihom. Najprej obravnava pojem sveta (La Sagesse du monde)[14], nato zgodovinsko predstavitev Božje postave (la Loi de Dieu) in naposled načine (Le Règne de l'homme), kako se je človek poskušal emancipirati od narave in Boga.

V zadnjem času je izdal še knjigo Vsakomur po svojih potrebah, Mala razprava o božji ekonomiji. Sodeloval je v zborniku: Rešiti? Sauver?, Paris, P.U.F., 2023.

Časti in odlikovanja[uredi | uredi kodo]

Odlikovanja[uredi | uredi kodo]

  • Vitez legije časti[kdaj?][10]
  • Vitez reda akademskih palm[10]
  • Častnik državnega reda za zasluge[15]

Narade[uredi | uredi kodo]

  • Reinachova nagrada Združenja za grške študije, 1988 [16]
  • Bronasta medalja CNRS, 1988
  • Grammaticakis-Neumannova nagrada Akademije moralnih in političnih znanosti, 1988
  • Alexandre-Papadopoulo nagrada Akademije moralnih in političnih znanosti, 1999
  • Nagrada Lucien-Dupont Akademije moralnih in političnih znanosti, 2005 [17]
  • Nagrada Basilicata, 2008 [18]
  • Nagrada Josefa Pieperja, 2009 [19]
  • Velika nagrada za filozofijo Francoske akademije, 2009 [20]
  • Ratzingerjeva nagrada19. oktober 2012 [21] , [22]

Častni doktorati[uredi | uredi kodo]

  • Častni doktorat Papeške univerze Janeza Pavla II. v Krakovu [10]
  • Častni doktor Univerze CEU San Pablo [10]

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Brague, Rémi (2001). »La « voie romaine »«. Vingtième Siècle. Revue d'histoire (v francoščini). Zv. 71, št. 3. str. 63–66. doi:10.3917/ving.071.0063. ISSN 0294-1759. {{navedi revijo}}: no-break space character v |title= na mestu 5 (pomoč)
  2. ↑ Voir sur youtube.com.
  3. ↑ Predloga:Https://www.sudoc.fr/043765823.
  4. ↑ Page LinkedIn de Rémi Brague.
  5. ↑ Predloga:Lire en ligne.http://www.lapeniche.net/actualite/index.php/post/2011/04/13/Salaam-et-CSG%3A-Regards-Croisés-sur-Islam-et-Chrétienté
  6. ↑ Institution qui fait suite à l'ancien Cercle des intellectuels catholiques.
  7. ↑ Isabelle de Gaulmyn et Claire Lesegretain, « Cinq membres du nouveau corps académique », La Croix, 21 septembre 2009.
  8. ↑ Isabelle de Gaulmyn, « Les intellectuels catholiques en quête de visibilité », La Croix, 21 septembre 2009.
  9. ↑ »Rémi Brague«. asmp.fr (v francoščini)..
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 10,3 10,4 »Rémi Brague«. academiesciencesmoralesetpolitiques.fr..
  11. ↑ Simon Byl, Rémi Brague, Aristote et la question du monde. Essai sur le contexte cosmologique et anthropologique de l'ontologie (compte-rendu), L'Antiquité Classique, Année 1990, 59, pp. 323-325
  12. ↑ »Rémi Brague«. babelio.com (v francoščini).
  13. ↑ Jean-Marie Pailler, Rémi Brague, Europe, la voie romaine, 1992 (compte-rendu), Pallas. Revue d'études antiques, Année 1993, 39, p. 242-244
  14. ↑ Jean-François Stoffel, Rémi Brague, La sagesse du monde: Histoire de l'expérience humaine de l'univers (compte-rendu), Revue Philosophique de Louvain, Année 2000, 98-3, pp. 603-610
  15. ↑ »Académie des Sciences Morales et Politiques«. Académie des Sciences Morales et Politiques (v francoščini). 2. oktober 2019. Pridobljeno 3. oktobra 2023.
  16. ↑ »Prix décernés par l'Association«. Revue des Études Grecques. Persée - Portail des revues scientifiques en SHS. 105 (502): 7–8. 1992. Pridobljeno 06-06-2020. {{navedi časopis}}: Preveri datumske vrednosti v: |access-date= (pomoč).
  17. ↑ Voir sur asmp.fr.
  18. ↑ »2008 Remi Brague«. Premio Letterario Basilicata (v italijanščini). 03-10-2008. Pridobljeno 06-06-2020. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= in |date= (pomoč).
  19. ↑ Voir sur alt.franz-hitze-haus.de.
  20. ↑ »Rémi Brague«. academie-francaise.fr (v francoščini)..
  21. ↑ « Rémi Brague reçoit le prix Ratzinger » sur news.va.
  22. ↑ « Rémi Brague : "L’Europe est le continent malade du monde" », entretien, lerougeetlenoir.org, 15 mai 2013.

Predloga:PalettePredloga:Palette

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Osnutek:Rémi_Brague&oldid=6249130«