Osnutek:Avgust (Justin) Beguš
| Predložitev je bila odklonjena. Vsebina te predložitve vključuje gradivo, ki ne izpolnjuje niti minimalnih standardov Wikipedije glede sprotnih sklicev. Navedite svoje vire z uporabo sklicev. Hvala. Ta predložitev ni videti napisana na nepristranski, formalen in objektiven način. Napišite svojo vsebino bolj enciklopedično. Pazite tudi, da ne uporabljate zavajajočih fraz, ki promovirajo temo.
Kje dobiti pomoč
Kako izboljšati osnutek
Lahko tudi prebrskate po izbranih člankih, da najdete zglede najboljšega pisanja o temah, podobnih vašemu predlaganemu članku. Viri za urejevalce
|
 |
Komentar: Poleg zgoraj naštetega manjkajo notranje povezave. Glejte Pomoč:Uvod. — GeographieMan[~MSG~] 17:59, 12. marec 2024 (CET)
Avgust (Justin) Beguš, borec 1. prekomorske tankovske brigade, 12. avgust 1920, Stržišče, 15. oktober 1976, Stržišče.
https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Slika:Avgust_Begu%C5%A1.jpg Avgust Beguš v vojaški uniformi.
Življenje Rodil se je v napredni slovenski kmečki družini v Stržiščah v občini Tolmin. Predčasno je moral na služenje kadrovskega roka, a je bil kmalu izločen iz redne italijanske vojske, poslan v posebne kazenske enote in nato na bojišče v Afriko. Po prihodu na fronto je novembra 1942 izkoristil preboj zavezniških čet pri El Alameinu in prišel na zavezniško stran. Kot Slovenec in protifašist je stopil v zavezniško vojsko in bil dodeljen v jugoslovanski kraljevi bataljon, ki je bil tedaj v Palestini. Kmalu po prihodu v kraljevo vojsko je spoznal, da to ni narodna vojska. Vzpostavil je stike z organizacijo NOB, sodeloval v uporu 10. julija 1943 proti begunski vladi in kralju Petru ter zahteval, naj mu omogočijo odhod v NOVJ. Bil je med organizatorji 1. odreda NOVJ na Bližnjem vzhodu, nato pa je bil dodeljen v tankovsko skupino, s katero je prek Barija v Italiji odšel v domovino. Sodeloval je v bojih na vsej borbeni poti od Visa do reke Soče, Trsta in Celovca.[1]
Po drugi svetovni vojni je delal kot upravnik doma onemoglih v Podbrdu v Baški grapi.
https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Slika:Deda_pred_domom.jpg Avgust Beguš s sodelavci pred Domom onemoglih v Podbrdu.
Bil je odličen lovec. Na lov je pogosto odhajal z vojnim tovarišem in dolgoletnim prijateljem, pisateljem Jankom Peratom, ki je nekatera njuna vojna doživetja tudi literarno popisal v svojih delih. V Peratovem nagrajenem romanu Krokarjeva jesen, ki govori o tankistih prekomorcih, na življenju in vojnih izkušnjah Avgusta Beguša temelji lik Gabra.
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Begu%C5%A1_na_lovu.jpg Avgust Beguš z lovskimi tovariši.
Zasluge in odlikovanja Izkazal se je kot izvrsten strelec in izredno hraber borec. Posebej se je izkazal pri napredovanju 1. tankovske brigade proti Trstu, v bojih pri Kninu, pri Tounju in pri Bazovici. V bojih pri Tounju je uničil nemški tank "panter" in druge tanke prisilil k umiku:
"Napad na Tounj se je začel 13. aprila zjutraj. Tankovska četa, ki je prodirala s 1. brigado XXXIV. divizije, je prišl v bližino mostu pred Tounjem. Most je sovražnik zaminiral in ga branil s protitankovskimi topovi in tankom tipa "panter". Prehod tankov je bil mogoč le prek mostu. Ko so tankisti zagledali "panterja", so poiskali najbližje zaklone. "Stuarti" niso pomenili proti "panterju" nič, saj je imel top kalibra 75 mm in močan oklep ter ga vsi "stuarti" ne bi mogli premagati. Tankovska četa je imela v sestavu tudi oklopne avtomobile s topom 57 mm, ki je s probojno granato lahko prebil oklep sovražnikovega tanka. Toda oklopni avtomobili so imeli tanek oklep, zato se je bilo nevarno spuščati v odprt boj. Toda med našimi tankisti je bil Avgust Beguš, merilec na topu oklopnega avtomobila, ki je bil pravi mojster v streljanju. Naši tanki so se poskrili po vrtačah in drugih priložnostnih zaklonih, le Beguš je ostal na svojem mestu in sklenil sprejeti boj s "panterjem". Prvi je ustrelil nasprotnik. Zgrešil je cilj. Granata je padla v bližino oklopnega avtomobila. Nato je "panter" nadaljeval pot. Na ovinku poti je ustrelil Avgust Beguš proti nemškemu tanku in sicer trikrat. Spričo zadetka tretje granate je tank eksplodiral. Znano je, da tank le redko eksplodira od zadetka tankovske granate. Toda tokrat se je to zgodilo. Ko je bil boj za Tounj končan, si je Beguš ogledal uničeni tank in ugotovil, da je s prvo granato zadel cev tako, kakor je mislil, ko je začel neenak boj z nemškim velikanom."[2]
Posebno pa je njegovo junaštvo prišlo do izraza v bojih za Bazovico pri Trstu, ko je sovražnik zaprl pot 2. tankovskemu bataljonu z nekaj tanki, med katerimi je bil eden tipa T-34, ki je veljal za najboljšega v 2. svetovni vojni. Ovire ni bilo mogoče prebiti, na sredini pa je obstajal ozek prehod, skozi katerega bi se mogel, čeprav zelo težko, prebiti oklepni avtomobil, ki ga je vozil Beguš. Komandir čete Josip Staver je prek radijskega oddajnika ukazal: "Beguš, naprej! Gre za Trst!" Beguš je v oklepnem avtomobilu zapeljal na čelo kolone, se prebil skozi vrzel in začel streljati na tank T-34 na čelu nemške kolone. Tank se je vnel, drugi sovražnikovi tanki so se hitro umaknili in pot za Trst je bila odprta.[2] 1. prekomorska tankovska brigada je tako v Trst prispela pred zavezniško ameriško vojsko.
Za svoje zasluge v narodno-osvobodilnem boju je prejel red za hrabrost in red zaslug za ljudstvo III. reda. Za svoje družbeno delo je prejel red dela s srebrnim vencem.
Viri
Klun, Albert (1976). Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni. Ljubljana: Partizanska knjiga. str. 422. Babić, Manojlo; Luštek, Miroslav (1969). Tankisti prekomorci. Nova Gorica: ČZP Soča. str. 146-147.