Oksikam
Oksikámi so podskupina nesterodnih protivnetnih učinkovin,[2] ki izkazujejo protivnetno, protibolečinsko in protivročinsko delovanje.[3] V znatni meri se vežejo na plazemske beljakovine.[1] Večina oksikamskih učinkovin neselektivno zavira encime ciklooksigenaze (COX). Izjema je meloksikam z nekoliko večjo selektivnostjo (10 : 1) za COX-2, kar pa je klinično pomembno le pri nižjih odmerkih.[4]
Najbolj znana učinkovina iz skupine oksikamov je piroksikam.[1] Drugi predstavniki so še ampiroksikam, droksikam, pivoksikam, tenoksiksam, lornoksikam[1] in meloksikam.
Izoksikam so umaknili iz trga zaradi povzročanja hudih, tudi smrtnih kožnih reakcij.[1]
Kemijske lastnosti[uredi | uredi kodo]
Fizikalno-kemijske lastnosti oksikamov so močno odvisne od mikrookolja.[5]
V svoji kemijski zgradbi imajo substituiran benzotiazinski sistem.[3] V nasprotju z večino drugih nesteroidnih protivnetnih zdravil oksikami niso karboksilne kisline. So tavtomeri, in sicer izkazujejo t. i. keto-enolno tavtomerijo, kot je prikazano na primeru piroksikama:[2]
Mehanizem delovanja[uredi | uredi kodo]
Oksikami izkazujejo protivnetni, protibolečinski in protivročinski učinek preko zaviranja encimov ciklooksigenaz (COX). Nanje se vežejo neselektivno (ne ločijo med COX1 in COX2). Izjema je meloksikam, ki se z nekoliko večjo selektivnostjo (10 : 1) veže na COX-2, kar pa je klinično pomembno le pri nižjih odmerkih.[4] Zaradi svoje strukture se oksikami vežejo na drugo vezavno mesto na ciklooksigenazi kot druge nesteroidne protivnetne učinkovine. Hidroksilna skupina na položaju 4 tiazinskega obroča interagira preko vodikove vezi z aminokislino Ser-530 ciklooksigenaze. Dve molekuli vode pa sodelujeta pri polarni interakciji med molekulo oksikama in ciklooksigenazo. Ob tem pride do rotacije aminokisline Leu-531, s čimer se tvori nov žepek, ki ni značilen za vezavo drugih nesteroidnih protivnetnih učinkovin.[6]
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Olkkola KT, Brunetto AV, Mattila MJ (Februar 1994). »Pharmacokinetics of oxicam nonsteroidal anti-inflammatory agents«. Clinical Pharmacokinetics. 26 (2): 107–20. doi:10.2165/00003088-199426020-00004. PMID 8162655.
- ↑ 2,0 2,1 Ivanova D, Deneva V, Nedeltcheva D, Kamounah FS, Gergov G, Hansen PE, Kawauchi S, Antonov L (Marec 2015). »Tautomeric transformations of piroxicam in solution: a combined experimental and theoretical study«. RSC Advances. England, UK: Royal Society of Chemistry. 5 (40): 31852–31860. doi:10.1039/c5ra03653d.
- ↑ 3,0 3,1 Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
- ↑ 4,0 4,1 Mutschler, Ernst; Gerd Geisslinger; Heyo K. Kroemer; Monika Schäfer-Korting (2001). Mutschler Arzneimittelwirkungen: Lehrbuch der Pharmakologie und Toxikologie ; mit einführenden Kapiteln in die Anatomie, Physiologie und Pathophysiologie [Mutster medicine effects: Textbook of pharmacology and toxicology; with introductory chapters in anatomy, physiology and pathophysiology] (v nemščini) (8 izd.). Stuttgart, Germany: Wissenschaftliche Verlagsgesellschaft. str. 233. ISBN 3-8047-1763-2. OCLC 48723029. OL 12928661M.
- ↑ Banerjee R, Chakraborty H, Sarkar M (april 2003). »Photophysical studies of oxicam group of NSAIDs: piroxicam, meloxicam and tenoxicam«. Spectrochimica Acta Part A: Molecular and Biomolecular Spectroscopy. Elsevier. 59 (6): 1213–22. Bibcode:2003AcSpA..59.1213B. doi:10.1016/S1386-1425(02)00300-1. PMID 12659890.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Shu Xu et al. Oxicams, a class of nonsteroidal anti-inflammatory drugs and beyond. IUBMB Life. 2014 Dec.