Pojdi na vsebino

Ojašio

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tok Ojašio trči v tok Kurošio pri Hokaidu. Ko trčita dva toka nastanejo vrtinčaste turbulence. Fitoplankton se koncentrira na robovih turbulence, s čimer lahko sledimo premikanju vode.
Morski tokovi okoli Japonskega otočja: 1. Kurošio 2. razširjen Kurošio 3. Prototok Kurošia 4. Tok Cušima 5. Tok Cugaru 6. Tok Soja 7. Ojašio 8. Primorski tok (Limanov tok)

Tok Ojašio (親潮 "starševska plima"), znan tudi kot Oja Sivo, Ohotski ali Kurilski tok, je hladen subpolarni oceanski tok, ki teče proti jugu in kroži v nasprotni smeri urinega kazalca na zahodu Tihega oceana. Voda toka Ojašio izvirajo v Arktičnem oceanu in se zlivajo v Tihi ocean pri Beringovem prelivu. V ocean in Ohotsko morje prinaša hladno vodo. Ob vzhodni obali Japonske trči s tokom Kurošio, kjer se združita v Severnopacifiški tok. Ojašio je bogat s hranili, zato je metaforičen starš (親), ki hrani morske organizme.[1][2]

Tok pomembno vpliva na podnebje ruskega Daljnega vzhoda na Kamčatki in Čukotki. Severna drevesna meja je pomaknjena kar 10 stopinj proti jugu glede na notranjost Sibirije. Vode Ojašia spadajo med s hranili najbolj bogate na svetu, v kombinaciji z visokimi plimami (do 10 metrov) so razmere za rast morskih organizmov optimalne. Zaradi toka je Vladivostok najjužnejše pristanišče, okoli katerega vode pozimi zamrznejo. To pa nima vpliva na ulov rib v Ohotskem morju, saj vode zaradi visoke plime težje zamrznejo.

V obdobjih ledeniške poledenitve je bil Beringov preliv kopenski most, zato Ojašio ni tekel. Nivo ohladitve ob začetku ledeniških dob je bil zato veliko manjši kot na drugih delih sveta s podobno geografsko širino. Regiji Tohoku in otok Hokaido sta edina dela vzhodne Azije, ki bi lahko zaradi zadostnega snega proizvedli ledenik, a do tega v času, ko je bila večina Evrope in Severne Amerike pod ledom, ni prišlo (razen na visokih nadmorskih višinah). Pomanjkanje poledenitve je razlog, da se je na vzhodu Azije obdržalo 96% rodov dreves iz pliocena, v Evropi pa samo 26%.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Qiu, Bo (2001). »Kuroshio and Oyashio Currents«. Encyclopedia of Ocean Sciences (PDF). Academic Press. str. 1413–25. The upwelled, nutrient-rich water feeds the Oyashio from the north and leads to its nomenclature, parent (oya) stream (shio).
  2. Glattstein, Judy (1996). Enhance Your Garden with Japanese Plants. Kodansha International. str. 16. ISBN 978-1-56836-137-6. [...] currents whirl around and ascend, and nourish microscopic plankton. Oyashio is thus the parent of fishes.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]