Nuhalna svetlina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nuhalna svetlina

Nuhalna (tilnična) svetlina je tekočina, nabrana pod kožo v zatilju nerojenega otroka. Svetlina se imenuje zato, ker je to območje na ultrazvočni sliki svetlejše od okolice.

Nuhalna svetlina se pri plodu pojavi med 11. in 14. tednom nosečnosti; v tem času se mezgovni sistem in ledvice še razvijajo, zato se tekočina ne more normalno odvajati in se nabira v območju zatilja, kjer je koža zelo raztegljiva. Posledica je nuhalna svetlina, ki jo opazimo z ultrazvokom. Ko se mezgovni sistem popolnoma razvije, svetlina izgine.

Opazovanje nuhalne svetline je zadnja leta pomembna metoda predrojstvene diagnostike. Na ultrazvočni sliki lahko s povečavo v nuhalni svetlini opazimo določene nepravilnosti, ki kažejo na genske abnormalnosti, zlasti srčne anomalije in Downov sindrom.

Merjenje nuhalne svetline[uredi | uredi kodo]

Merjenje nuhalne svetline je presejalni poskus in ne diagnostična metoda. To pomeni, da se pri deležu otrok pojavi lažni negativni izid (čeprav ima plod anomalije, tega preiskava ne pokaže) ali lažni pozitivni izid (pri zdravem plodu preiskava pokaže na anomalije).

Preiskava nuhalne svetline se ne opravi pri vseh nosečnicah, marveč se lahko zanjo nosečnica prostovoljno odloči in je samoplačniška. Preiskava nuhalne svetline je smotrna zlasti pri nosečnicah, za katere velja statistično zvišano tveganje za anomalije pri plodu, na primer pri starejših nosečnicah ali nosečnicah z genskimi boleznimi v sorodstvu.

Anomalije, ki jih preiskava pokaže[uredi | uredi kodo]

Genske anomalije, na katere kaže zvečana nuhalna svetlina:

Druge anomalije, ki so lahko izražene s povečano nuhalno svetlino:

Vrednosti meritev[uredi | uredi kodo]

Pri plodu med 11. in 14. tednom nosečnosti je nuhalna svetlina povprečno velika 1-2,5 mm. Vrednosti višje od 3,0 mm veljajo za povišane, nad 6,0 mm pa močno povišane.

Statistično je kromosomska mutacija prisotna pri 2 od 10 otrok z nuhalno svetlino večjo od 3,0 mm. Nekateri zdravniki svetujejo analizo kromosomov pri svetlini, večji od 2,5 mmm, zlasti zato, ker gre za preiskavo, ki lahko pokaže tudi lažne negativne izide.

Pogostejši od lažnih negativnih so lažni pozitivni rezulati. Torej preiskava pokaže na anomalije, čeprav je otrok zdrav. Razlog za lažne pozitivne rezultate je često napaka pri merjenju; zdravnik lahko namreč nuhalno svetlino zamenja s plodnikom in izmeri preveliko vrednost.

Vir[uredi | uredi kodo]

Spletne povezave[uredi | uredi kodo]