Pojdi na vsebino

Nogent-le-Rotrou

Nogent-le-Rotrou
Lega
Zemljevid
Nogent-le-Rotrou se nahaja v Francija
Nogent-le-Rotrou
Nogent-le-Rotrou se nahaja v Center-Dolina Loare
Nogent-le-Rotrou
48°19′18″N 0°49′18″E / 48.32167°N 0.82167°E / 48.32167; 0.82167
DržavaFrancija
RegijaCenter-Val de Loire
DepartmaEure-et-Loir
OkrožjeNogent-le-Rotrou
KantonNogent-le-Rotrou
InterkomunalitetaSkupnost občin Perche
Upravljanje
 • Župan (2001-2008) François Huwart
Površina
1
23,49 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
9.341
 • Gostota400 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
28280 /28400
Nadmorska višina97–213 m
(povp. 108 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Nogent-le-Rotrou je naselje in občina v osrednji francoski regiji Center, podprefektura departmaja Eure-et-Loir. Leta 2008 je naselje imelo 11.124 prebivalcev.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Perche znotraj naravnega regijskega parka Perche, ob reki Huisne, 68 km zahodno od Chartresa.

Uprava

[uredi | uredi kodo]

Nogent-le-Rotrou je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Argenvilliers, Brunelles, Champrond-en-Perchet, La Gaudaine, Margon, Saint-Jean-Pierre-Fixte, Souancé-au-Perche, Trizay-Coutretot-Saint-Serge, Vichères s 15.631 prebivalci.

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerem se nahajajo kantoni Authon-du-Perche, La Loupe, Nogent-le-Rotrou in Thiron-Gardais s 36.141 prebivalci.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Kraj nosi ime po lokalni gospodi Rotrou, kasnejših grofih Perških. Nekdaj je bil glavno mesto grofije Perche. V njem se nahaja grad Château Saint Jean.

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]
  • grad château Saint-Jean iz 12. do 14. stoletja,
  • Kolegij Arséne Meunier, nekdanja opatija sv. Denisa,
  • cerkev sv. Lovrenca iz 15. in 16. stoletja,
  • cerkev sv. Hilarija iz 15. in 18. stoletja,

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.