Ogled vira Nizozemski Sveti Martin

{{Infopolje Naselje
| name = Nizozemski Sveti Martin
| native_name =  {{lang|pap|Sint Maarten}}
| settlement_type = [[Kraljevina Nizozemska|Posebna občina Kraljevine Nizozemske]]
| official_name = Posebna občina Sveti Evstahij<br />{{nobold|{{native name|nl|posebna občina Sveti Evstahij}}}} 
| image_flag               = Flag of Sint Maarten.svg
| image_shield             = Coat of arms of Sint Maarten.svg
| motto                    = {{native phrase|la|"Semper progrediens"|italics=off}}<br />({{Lang-en|"Always progressing"}})
| anthem                   = "O Sweet Saint Martin's Land"<br /><div style="display:inline-block;margin-top:0.4em;">{{center|[[File:Sint Maarten National Anthem (Instrumental) Oh Sweet Sint Maarten Land.ogg]]}}</div>
| image_map                = Sint Maarten in its region.svg
| map_alt = Lokacija Sv. Martina
| map_caption              = Lokacija Svetega Martina (obkroženo z rdečo)
| mapsize = 290px
| image_map2 = Sint Maarten-CIA WFB Map.png
| map_caption2 = {{nowrap|Sveti Martin se nahaja na južni polovici <br/>otoka  [[Sveti Martin (otok)|Sveti Martin]].}}
| mapsize2 = 250px
| subdivision_type = [[Suverena država]]
| subdivision_name = [[Kraljevina Nizozemska]]
| established_title2 = Status države
| established_date2 = 10. oktober 2010
| official_languages       = [[nizozemščina]], [[angleščina]] <sup>1</sup>
| established_title        = Vključitev v Nizozemsko
| established_date         = 10. oktober 2010 {{small|([[Razpad Nizozemskih Antilov]])}}
| government_footnotes     = &nbsp;{{small|(see [[Nizozemska politika]])}}
| government_type = [[Parlamentarni sistem|Parlamentarni]] [[predstavniška demokracija]] v okviru [[ustavna monarhija]]
| leader_title1 = Kralj
| leader_name1 = [[Viljem Aleksander Nizozemski]]
| leader_title2 = Guverner
| leader_name2 = [[Ajamu Baly]]
| leader_title3 = Predsednik vlade
| leader_name3 = [[Luc Mercelina]]
| legislature = Parlament Svetega Martina
| seat_type                = Glavno mesto<br />{{small|(in največje mesto)}}
| seat                     = [[Philipsburg, Sveti Martin|Philipsburg]]
| coordinates              = {{coord|18|02|N|63|03|W|display=inline}}
| area_footnotes           = <ref>{{navedi splet | url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/caribische-deel-van-het-koninkrijk/vraag-en-antwoord/waaruit-bestaat-het-koninkrijk-der-nederlanden |title = Waaruit bestaat het Koninkrijk der Nederlanden? – Rijksoverheid.nl|date = 19 May 2015}}</ref>
| area_total_km2           = 41.44
| population_footnotes     = <ref>{{navedi splet | url=https://opendata.cbs.nl/statline/#/CBS/nl/dataset/83698NED/table?ts=1578654405815 | title=CBS Statline}}</ref>
| population_total         = 41,486
| population_as_of         = 1. januar 2019
| population_density_km2   = 1221
| population_demonym       = St. Martiner
| timezone                 = [[Atlantic Standard Time|AST]]
| utc_offset               = −4
| area_code_type           = [[Telefonska številka na Svetem Evstahiju|Klicna številka]]
| area_code                = [[+721|+1-721]]
| blank_name_sec1          = Valuta
| blank_info_sec1          = [[Nizozemski antilski gulden]]
| currency_code = ANG
| iso_code                 = {{hlist|[[ISO 3166-2:SX|SX]]|[[ISO 3166-2:NL|NL-SX]]}}
| cctld = [[.sx]]
}}

'''Nizozemski Sveti Martin''' ({{Lang-nl|Sint Maarten}}, {{IPA-nl|sɪntˈmaːrtə(n)|pron|Nl-Sint Maarten.ogg}}) je upravna enota, ki sestavlja Kraljevino Nizozemsko na [[Karibi|Karibih]]. Z 41.486 prebivalci januarja 2019 na površini {{Convert|41.44|km2|sqmi|abbr=on}} obsega južni del tj. 40 % razdeljenega otoka Sveti Martin, medtem ko severnih 60 % otoka predstavlja francosko čezmorsko skupnost Saint Martin. [[Glavno mesto]] Svetega Martina je Philipsburg. Skupaj se Sveti Martin in drugi nizozemski otoki na [[Karibi|Karibih]] pogosto imenujejo nizozemski Karibi .

Pred 10. oktobrom 2010 je bil Sveti Martin znan kot otoško ozemlje Sveti Martin ({{Jezik-nl|Eilandgebied Sint Maarten}}) in je bilo eno od šestih otoških ozemelj ({{Jezik|nl|eilandgebieden}} ), ki je sestavljalo [[Nizozemski Antili|Nizozemske Antile]].<ref name="#1">{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/saint-martin/|title=CIA World Factbook – Sint Maarten|accessdate=24 July 2019}}</ref> Sveti Martin ima status čezmorske dežele in ozemlja (OCT) in ni del [[Evropska unija|Evropske unije]].

6. in 7. septembra 2017 je otok prizadel orkan Irma kategorije 5+, ki je povzročil obsežno in znatno škodo na zgradbah in infrastrukturi.<ref name="#1"/>

== Etimologija ==
Otok je poimenoval [[Krištof Kolumb]] v čast [[Martin iz Toursa|svetega Martina Tourskega]], saj ga je prvič videl na svetnikov praznik 11. novembra 1493.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/saint-martin/|title=CIA World Factbook – Saint Martin|accessdate=24 July 2019}}</ref>

''Sint Maarten'' je Sveti Martin v nizozemščini.

== Zgodovina ==
=== Predkolonialno obdobje ===
Sveti Martin so že več stoletij naseljevali [[Ameriški staroselci]], arheološke najdbe pa kažejo na človeško prisotnost na otoku že leta 2000 pred našim štetjem.<ref name="#2">{{Navedi splet|url=https://teamsxm.com/st-maarten-villages/|title=History of Saint Martin|accessdate=24 July 2019|archive-date=2019-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190817190741/https://teamsxm.com/st-maarten-villages/|url-status=dead}}</ref> Ti ljudje so se najverjetneje preselili iz Južne Amerike. Najstarejša identificirana skupina so bili ljudje Arawak, za katere se domneva, da so se naselili okoli obdobja 800 pred našim štetjem – 300 pr. n. št. Približno 1300-1400 AD so se začeli razseljevati s prihodom bolj bojevitih ljudstev s Karibov.

=== Prihod Evropejcev ===
[[Slika:ExpulsiónDeLosHolandesesDeLaIslaDeSanMartín16330701-2.jpg|levo|sličica| Špansko zavzetje Svetega Martina leta 1633, kot ga je naslikal Juan de la Corte]]
Običajno verjamejo, da je [[Krištof Kolumb]] otok poimenoval v čast [[Martin iz Toursa|svetega Martina Tourskega,]] ko ga je odkril na svojem drugem potovanju odkrivanja. Vendar je dejansko ime uporabil za otok, ki se zdaj imenuje Nevis, ko se je zasidral na morju 11. novembra 1493, na praznik svetega Martina. Zaradi zmede številnih slabo začrtanih majhnih otokov na Zavetrnih otokih je bilo to ime po naključju preneseno na otok, ki je zdaj znan kot Sveti-Martin/Sint Maarten.<ref>{{Navedi knjigo|last=Hubbard|first=Vincent K.|title=A History of St Kitts|date=2002|publisher=MacMillan Caribbean|isbn=0333747607|page=[https://archive.org/details/historyofstkitts00vinc/page/13 13]|url=https://archive.org/details/historyofstkitts00vinc}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Morison|first=Samuel Eliot|title=The European Discovery of America, The Southern Voyages|url=https://archive.org/details/europeandiscover00mori_2|date=1974|publisher=Oxford University Press|pages=[https://archive.org/details/europeandiscover00mori_2/page/108 108]-109}}</ref>

Kot nominalno špansko ozemlje je otok postal središče konkurenčnega interesa evropskih sil, predvsem [[Francija|Francije]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velike Britanije]] in [[Nizozemska|Nizozemske]]. Medtem ko so Francozi želeli kolonizirati otoke med Trinidadom in [[Bermudi|Bermudskimi otoki]], so Nizozemci našli ''Sveti Martín'' kot priročnega na pol poti med njihovimi kolonijami v New Amsterdamu (današnji [[New York]] ) in Novo Nizozemsko. Medtem je prebivalstvo Ameriških domorodcev začelo strmo upadati in je umiralo zaradi vnesenih bolezni, na katere niso imeli imunosti.

Nizozemci so leta 1631 na otoku zgradili utrdbo ( Fort Amsterdam ); Jan Claeszen Van Campen je postal njegov prvi guverner, [[nizozemska zahodnoindijska družba]] pa je na otoku začela kopati [[sol]]. Napetosti med Nizozemsko in Španijo so bile že visoke zaradi potekajoče [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletne vojne]], leta 1633 pa so Španci zavzeli Sveti Martin in pregnali nizozemske koloniste. V Point Blanchu so zgradili to, kar je zdaj stara španska utrdba, da bi zavarovali ozemlje. Nizozemci pod vodstvom Petra Stuyvesanta so poskušali vrniti nadzor leta 1644, vendar so bili odbiti.<ref>''Caribbean: The Lesser Antilles'' Karl Luntta</ref> Ko pa se je leta 1648 osemdesetletna vojna končala, so otok Španci preprosto zapustili, ker niso več videli strateške ali gospodarske vrednosti na otoku.

Ker je Sveti Martin spet prost, so tako Nizozemci kot Francozi izkoristili priložnost, da ponovno vzpostavijo svoja naselja.<ref name="#2"/> Nizozemski kolonisti so prišli iz [[Sveti Evstahij (otok)|Svetega Evstahija]], Francozi pa iz St. Kittsa. Po začetnem konfliktu sta obe strani spoznali, da nobena ne bo zlahka popustila. Da bi se izognili vsesplošni vojni, so leta 1648 podpisali pogodbo v Concordii, ki je otok razdelila na dva dela.<ref>{{Citat|page=13|title=Concordia Treaty, 23rd March 1648|journal=Heritage|volume=6|date=15 March 2010|last=Henocq|first=Christophe|url=https://issuu.com/xtofsxm/docs/heritage_6/15|access-date=2018-09-17}}</ref> Med pogajanji o pogodbi so imeli Francozi pred obalo floto [[Vojna mornarica|vojaških]] ladij, ki so jih uporabili kot grožnjo, da bi si pridobili več ozemlja. Kljub pogodbi odnosi med obema stranema niso bili vedno prisrčni. Med letoma 1648 in 1816 so spopadi šestnajstkrat spremenili mejo. Celoten otok je bil pod dejanskim francoskim nadzorom od leta 1795, ko je Nizozemska postala marionetna država pod [[Prvo Francosko cesarstvo|francoskim cesarstvom]] do leta 1815. Na koncu so Francozi obvladovali 53 km<sup>2</sup> (61 %) proti 34 km<sup>2</sup> (39 %) na nizozemski strani.

=== 18.–19. stoletja ===
Za obdelavo novih nasadov bombaža, tobaka in sladkorja so Francozi in Nizozemci začeli uvažati veliko število afriških sužnjev, ki so kmalu presegli število Evropejcev.<ref{{Navedi splet|url=https://teamsxm.com/st-maarten-villages/|title=History of Saint Martin|accessdate=24 July 2019}}<nowiki></ref></nowiki> Prebivalstvo sužnjev je hitro preseglo število lastnikov zemlje. Podvrženi okrutnemu ravnanju, so sužnji uprizarjali upore, ki so zaradi njihovega velikega števila zbujali skrbi. Leta 1848 so Francozi [[Abolicionizem|odpravili suženjstvo]] v svojih kolonijah, vključno s francosko stranjo Sv. Martina. Sužnji na nizozemski strani otoka so protestirali in grozili, da bodo pobegnili na francosko stran, da bi zaprosili za azil. Lokalne nizozemske oblasti so nato osvobodile svoje sužnje. Čeprav so ta odlok spoštovali lokalno, so sužnji postali pravno svobodni šele leta 1863, ko so Nizozemci odpravili suženjstvo v vseh svojih otoških kolonijah. <ref>{{Navedi knjigo|last=Lampe|first=Armando|title=Mission Or Submission?: Moravian and Catholic Missionaries in the Dutch Caribbean During the 19th Century|date=2001|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|isbn=9783525559635|page=154|url=https://books.google.com/books?id=0eElMNrbP00C&pg=PA154}}</ref>

=== 20. stoletje ===
[[Slika:Dr._Claude_Wathey_St._Maarten.JPG|sličica| Kip Clauda Watheya v Philipsburgu]]
Po ukinitvi suženjstva je kultura nasadov nazadovala in otoško gospodarstvo je trpelo. Leta 1939 je Sveti Martin dobil velik zagon, ko so ga razglasili za brezcarinsko pristanišče. 

Turizem je začel rasti od petdesetih let dvajsetega stoletja naprej, mednarodno letališče princese Juliane pa je postalo eno najbolj obremenjenih na vzhodnih Karibih. Večji del tega obdobja je Sveti Martin vodil poslovni tajkun Claude Wathey iz Demokratske stranke.<ref name="autogenerated1">NRC.nl - [http://www.nrc.nl/nieuwsthema/antillen/article1890492.ece/Sint_Maarten_bloeit,_politici_leven_in_luxe Sint Maarten bloeit, politici leven in luxe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100721002342/http://www.nrc.nl/nieuwsthema/antillen/article1890492.ece/Sint_Maarten_bloeit%2C_politici_leven_in_luxe|date=2010-07-21}}</ref> Tudi demografija otoka se je v tem obdobju močno spremenila, saj se je prebivalstvo do sredine devetdesetih let dvajsetega stoletja povečalo s samo 5.000 ljudi na okoli 60.000 ljudi. Priseljevanje iz sosednjih Malih Antilov, [[Curaçao|Curaçaoa]], [[Haiti|Haitija]], [[Dominikanska republika|Dominikanske republike]], [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], [[Evropa|Evrope]] in [[Azija|Azije]] je domače prebivalstvo spremenilo v manjšino.<ref>Oostindie 1998:126-127</ref>

Sveti Martin je leta 1983 postal "otoško ozemlje" (''eilandgebied'' v [[Nizozemščina|nizozemščini]] ) [[Nizozemski Antili|Nizozemskih Antilov]]. Pred tem datumom je bil Siveti Martin del otoškega ozemlja vetrovnih otokov, skupaj s Sabo in [[Sveti Evstahij (otok)|Svetim Evstahijem]]. Status otoškega ozemlja vključuje precejšnjo avtonomijo, povzeto v Uredbi o otokih Nizozemskih Antilov. V tem obdobju so Svetemu Martinu vladali Otoški svet, Izvršni svet in podguverner ({{Jezik-nl|gezaghebber}}), ki ga je imenovala nizozemska krona.

=== 21. stoletje ===
Leta 1994 sta Kraljevina Nizozemska in [[Francija]] podpisali francosko-nizozemsko pogodbo o mejnih kontrolah na Svetem Martinu, ki omogoča skupno francosko-nizozemsko mejno kontrolo na tako imenovanih "rizičnih letih". Po nekaj zamude je bila pogodba ratificirana novembra 2006 na Nizozemskem in je nato začela veljati 1. avgusta 2007. 

10. oktobra 2010 je Sveti Martin postal sestavni del kot dežela ( {{Jezik-nl|Land Sint Maarten}}) znotraj Kraljevine Nizozemske, zaradi česar je ustavno enakopravna partnerica z [[Aruba|Arubo]], [[Curaçao|Curaçaom]] in samo [[Nizozemska|Nizozemsko]] . Dan ustave (10. oktober) se vsako leto praznuje kot državni praznik . <ref>{{Navedi splet|date=2021-10-07|title=Building the Nation, Investing in our Future, selected theme for Constitution Day 2021|url=http://sxmislandtime.com/building-the-nation-investing-in-our-future-selected-theme-for-constitution-day-2021/|accessdate=2022-01-30|website=SXM IslandTime|language=en-US}}</ref>

== Geografija ==
[[Slika:Saint-Martin_Island_topographic_map-en.svg|sličica|levo| Podroben zemljevid, ki prikazuje Sveti Martin]]
Sveti Martin zaseda južno polovico otoka Saint Martin na Zavetrnih otokih; severna polovica tvori francosko ozemlje Saint Martin. Na severu čez Angviljski preliv leži britansko čezmorsko ozemlje [[Angvila|Anguilla]], jugovzhodno od otoka leži francoski otok Sveti Jernej (Barthélemy), južneje pa nizozemska otoka Saba in [[Sveti Evstahij (otok)|Sveti Evstahij]].

Sveti Martin meri 41.44 km<sup>2</sup>.<ref name="#1"/> Teren je na splošno hribovit, najvišji vrh pa je Mount Flagstaff na 383 m. Območje zahodno okoli letališča je položnejše in vsebuje nizozemski del lagune Simpson Bay. Veliki slani ribnik leži severno od Philipsburga. Ob obali leži več majhnih otokov. Little Key leži v laguni Simpson Bay.

V okvir Svetega Martinu sodi skupno deset otokov, vključno z:<ref>{{Navedi splet|url=https://www.geonames.org/advanced-search.html?q=Island&country=SX&featureClass=&continentCode=|title=Islands of Sint Maarten|website=GeoNames|accessdate=October 1, 2021}}</ref>
 

== Vlada in politika ==
[[Slika:EU_OCT_and_OMR_map_en.png|sličica| Zemljevid Evropske unije in Združenega kraljestva (pred Brexitom slednjega) v svetu s čezmorskimi državami in ozemlji ter najbolj oddaljenimi regijami]]
Sveti Martin je sestavni del kot dežela Kraljevine Nizozemske in kot tak je monarh Nizozemske vodja države, ki ga lokalno zastopa guverner.<ref name="#1"/> Po razpustitvi [[Nizozemski Antili|Nizozemskih Antilov]] je otoški svet Svetega Martina 21. julija 2010 soglasno sprejel ustavo Svetega Martina. Volitve v nov otoški svet so bile 17. septembra 2010, saj se je število sedežev povečalo z 11 na 15. Novoizvoljeni otoški svet je 10. oktobra postal Posest Svetega Martina.<ref>RNW.nl - [http://www.rnw.nl/caribiana/article/eilandsraad-sint-maarten-unaniem-achter-staatsregeling Eilandsraad Sint Maarten unaniem achter staatsregeling]</ref> Sveti Martin je večinoma avtonomen v notranjih zadevah, Nizozemska pa je odgovorna za zunanjo diplomacijo in obrambo.

== Demografija ==
[[Slika:Philipsburg_–_Boardwalk_-_Catholic_Church_St._Martin_of_Tours_-_panoramio.jpg|desno|sličica| Katoliška cerkev sv. Martina iz Toura v Philipsburgu]]
[[Slika:Saint_Maarten,_Dutch_Side.jpg|sličica| Veliko turistov prihaja na obisk plaž Svetega Martina]]
Po popisu prebivalstva Nizozemskih Antilov leta 2011 je bilo na otoškem ozemlju 33.609 prebivalcev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.geohive.com/cntry/stmaarten.aspx|title=GeoHive - St. Maarten population|website=Geohive.com|accessdate=2015-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151025065859/http://www.geohive.com/cntry/stmaarten.aspx|archivedate=2015-10-25}}</ref> Po popisu 2017 je celotno prebivalstvo dežele doseglo 40.535.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.stat.gov.sx/downloads/YearBook/Statistical_Yearbook_2017.pdf|title=Statistical Yearbook 2017|accessdate=2020-01-08|publisher=Department of Statistics Sint Maarten|date=2017|archivedate=2020-10-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201001135521/http://www.stat.gov.sx/downloads/YearBook/Statistical_Yearbook_2017.pdf}}</ref>

=== Naselbine ===
* Philipsburg (1894 prebivalcev)
* Lower Prince's Quarter (10.833 prebivalcev)
* Cul de Sac (8.588 prebivalcev)
* Cole Bay (7.194 prebivalcev)
* Upper Prince's Quarter (4.595 prebivalcev)
* Little Bay (Fort Amsterdam) (5.581 prebivalcev)
* Simpson Bay (1142 prebivalcev)
* Lowlands (708 prebivalcev)

=== Vera ===
{{Bar box|title=Religije na Svetem Martinu<ref name="CIAPAPUANEWGUINEA">{{navedi splet|url= https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/saint-martin/|title=Central America and Caribbean ::SINT MAARTEN|publisher= CIA The World Factbook}}</ref>|titlebar=#ddd|left1=Religije|right1=odstotek|float=left|bars={{bar percent|[[Rimskokatoliška cerkev]]|Blue|33.1}}
{{bar percent|[[Binkoštništvo]] |silver|14.7}}
{{bar percent|[[Metodisti]] |Green|10.0}}
{{bar percent| Nobena |blue|7.9}}
{{bar percent|[[Krščanska adventistična cerkev]] |red|6.6}}
{{bar percent|[[Hinduizem|Hindu]]|Yellow|5.2}}
{{bar percent|[[Kristjani|Kristajani]] |red|  4.1}}
{{bar percent|[[Baptisti]]|blue|4.7}}
{{bar percent|[[Angličani]] |Pink| 3.1}} 
{{bar percent| Brez odgovora|red|2.4}}
{{bar percent| Drugi [[Protestanti]]|Cyan|2.8}}
{{bar percent|[[Jehove priče]] |Black|  1.7}}
{{bar percent| [[Evangeličani]] |orange|1.4}}
{{bar percent|Drugo (vključno z [[Budisti]], [[Sikhi]], [[Rastafarjanci]]) |Purple|1.3}}
{{bar percent| [[Islam]]/[[Judaism|Židje]]  |Green|1.1}}}}

=== Jeziki ===
{{Bar box|title=Jeziki na Svetem Martinu<ref name="CIAPAPUANEWGUINEA"/>|titlebar=#ddd|left1=jeziki|right1=odstotek|bars={{bar percent|[[Angleški jezik|Angleščina]] |Orange|67.5}}
{{bar percent|[[Španski jezik|Španščina]]|Blue|12.9}}
{{bar percent|[[Kreolski jezik|Kreolščina]] |silver|8.2}}
{{bar percent|[[Francoski jezik|Francoščina]] |red|6.6}}
{{bar percent|[[Nizozemski jezik|Nizozemščina]] |Green|4.2}}
{{bar percent|Drugo|Yellow|3.5}}
{{bar percent| [[Papiamento ]]|blue| 1.5}}}}Angleščina je vsakdanji jezik komunikacije na Svetem Martinu in tudi prvi jezik domačinov Svetega Martina. <ref name="#1"/> Lokalno angleško narečje ali kreolsko govorijo v neformalnih situacijah "santmartenci" med seboj. Večina prebivalcev Svetega Martina se uči nizozemščine kot drugega jezika in ga uporablja samo pri komunikaciji z drugimi govorci nizozemščine.

Sveti Martin skupaj s [[Curaçao|Curaçaom]] uporablja kot valuto nizozemski antilski gulden. Gospodarstvo je močno odvisno od turizma, bodisi zaradi dolgotrajnega bivanja ali enodnevnih izletov s številnih križark, ki pristajajo v pristanišču Philipsburg; v tem sektorju je zaposlenih okoli 80 % delovne sile.<ref name="auto1">{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/saint-martin/|title=CIA World Factbook – Sint Maarten|accessdate=24 July 2019}}</ref> Pojavlja se nekaj omejenega kmetijstva, vendar je večina hrane uvožena.<ref name="auto1" />

Leta 2014 je imel St. Martin več igralnih avtomatov na prebivalca kot katera koli druga država na svetu.<ref>{{Navedi splet|title=The World Count of Gaming Machines, 2014|url=http://gamingta.com/wp-content/uploads/2014/11/World-Count-2014.pdf|accessdate=2015-10-19|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208060341/http://gamingta.com/wp-content/uploads/2014/11/World-Count-2014.pdf|archivedate=2015-12-08}}</ref>

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Sint Maarten, Dutch Caribbean|Sint Maarten}}
* {{Wikipotovanje-medvrstično|Saint Martin}}
* [http://www.sintmaartengov.org/ Official website of the Sint Maarten government]
* [https://www.dcbd.nl/sites/www.dcbd.nl/files/documents/RojerKNAP96-33BioInv-StMaarten%5Beng%5D.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201029022202/https://www.dcbd.nl/sites/www.dcbd.nl/files/documents/RojerKNAP96-33BioInv-StMaarten%5Beng%5D.pdf |date=2020-10-29 }}
* [http://www.regenboogadvies.nl/wp-content/uploads/2018/10/Environmental-Profile-Sint-Maarten-2015.pdf]
* [https://www.cabi.org/isc/datasheet/108497 Sint Maarten]
* [https://naturefoundationsxm.org/preservation/conservation-areas/mullet-pond-protected-ramsar-site/ Mullet Pond: Protected Ramsar site|Protecting the Natural Areas of St. Maarten] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210317014624/https://naturefoundationsxm.org/preservation/conservation-areas/mullet-pond-protected-ramsar-site/ |date=2021-03-17 }}
* [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/saint-martin/ Sint Maarten]. ''The World Factbook''. [[Centralna obveščevalna agencija|Central Intelligence Agency]].
* [http://www.vacationstmaarten.com/ St. Maarten Tourist Bureau] (official site).
* [http://www.visitstmaarten.com/ St. Maarten Hospitality and Trade Association (visitor information)]
* [http://sxmdeals.com/st-maarten-map/ St. Maarten Tourism Map (visitor information)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150219142056/http://sxmdeals.com/st-maarten-map/|date=2015-02-19}}
* [http://sxmairport.com/ Princess Juliana International Airport] (official site).
* [https://sxmrallytours.com/the-routes/ St. Maarten Excursions].
* [http://gaysxm.com/ GAYSXM tourism (official site)]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [https://sxmrallytours.com/ SXM RALLY TOURS]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Nizozemski Sveti Martin| ]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]
[[Kategorija:Karibske države Kraljevine Nizozemske]]