Nestor Ivanovič Mahno
Nestor Ivanovič Mahno | |
---|---|
![]() |
|
Svobodni teritorij | |
Na položaju 5. januar 1919 – 28. avgust 1921 |
|
Osebni podatki | |
Rojstvo | 26. oktober (7. november) 1888[1] Huliaipole[d] |
Smrt | 6. julij 1934 (45 let) Pariz[1] |
Narodnost | ukrajinska |
Politična stranka | nobena (anarhistični komunizem) |
Zakonci | Agafija Kuzmenko |
Otroci | Jelena |
Poklic | revolucionar, pisatelj, slikar, vojaška osebnost, anarhist |
Poznan po | Svobodni teritorij, Revolucionarna vstajenska vojska Ukrajine |
Verska opredelitev
|
nobena (ateist) |
Nestor Ivanovič Mahno (tudi le Očka Mahno[2]; ukrajinsko Нестор Іванович Махно, rusko Не́стор Ива́нович Махно́), ukrajinski anarho-komunist, gverilec in politik, * 26. oktober 1888, † 6. julij 1934.
Sprva poveljnik gverile je postal poveljnik samostojne anarhistične vojske v Ukrajini med rusko državljansko vojno. Kot poveljnik kmečke Revolucionarne vstajenske vojske Ukrajine (znana tudi kot Mahnovščina in Anarhistična črna vojska) je vodil gverilsko kampanja med rusko državljansko vojno, pri čemer je prvotno podpiral boljševike, nato Ukrajinski direktorij, nato ponovno boljševike, nakar pa se je prizadeval za ustanovitev Svobodnega teritorija (oz. ozemlja) v Ukrajini; slednji naj bi bila idealistična anarhistična skupnost brez državne avtoritete.[3] Ta projekt pa je propadel, potem ko so boljševiki pridobili večinsko podporo.
Velja za izumitelja tačanke (težki mitraljez na konjskem vozu).[4]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ^ 1,0 1,1 Record #118575805 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ^ Driver, H. A. (julij 1961). Krahn, Cornelius, ur. Mennonite life (angleščina) (North Newton, Kan.: Bethel College). 16-17: 66. ISSN 0025-9365. OCLC 1757111.
Soon he came to be known as Batyko Makhno (Ukrainian »Daddy Makhno«) and his followers were called »Makhnovtsy«.
Manjkajoč ali prazen|title=
(pomoč) - ^ Charles Townshend, John Bourne, Jeremy Black (1997). The Oxford Illustrated History of Modern War. Oxford University Press. ISBN 0-19-820427-2.
- ^ William Henry Chamberlin, Russia's Iron Age, Ayer Publishing, 1970, p201; V. Rapoport, Y. Alekseev, V. G. Treml (translated by B. Adams), High Treason: Essays on the History of the Red Army, 1918–1938, Duke University Press, 1985, str. 68.