Nestor Ivanovič Mahno

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Nestor Ivanovič Mahno
1921. Нестор Махно в лагере для перемещенных лиц в Румынии.jpg
Svobodni teritorij
Na položaju
5. januar 1919 – 28. avgust 1921
Osebni podatki
Rojstvo26. oktober (7. november) 1888[1]
Huliaipole[d], Jekaterinoslavska gubernija[d], Ruski imperij
Smrt6. julij 1934({{padleft:1934|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:6|2|0}}) (45 let) ali 25. julij 1934({{padleft:1934|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[2] (45 let)
Pariz[1]
Narodnostukrajinska
Politična strankanobena (anarhistični komunizem)
ZakonciAgafija Kuzmenko
OtrociJelena
Poklicrevolucionar, pisatelj, slikar, vojaška osebnost, anarhist, kmet, politik
Poznan poSvobodni teritorij, Revolucionarna vstajenska vojska Ukrajine
Verska opredelitev
nobena (ateist)

Nestor Ivanovič Mahno (tudi le Očka Mahno[3]; ukrajinsko Нестор Іванович Махно, rusko: Не́стор Ива́нович Махно́), ukrajinski anarho-komunist, gverilec in politik, * 26. oktober 1888, † 6. julij 1934.

Sprva poveljnik gverile je postal poveljnik samostojne anarhistične vojske v Ukrajini med rusko državljansko vojno. Kot poveljnik kmečke Revolucionarne vstajenske vojske Ukrajine (znana tudi kot Mahnovščina in Anarhistična črna vojska) je vodil gverilsko kampanijo med rusko državljansko vojno, pri čemer je prvotno podpiral boljševike, nato Ukrajinski direktorij, nato ponovno boljševike, nakar pa se je prizadeval za ustanovitev Svobodnega teritorija (oz. ozemlja) v Ukrajini; slednji naj bi bila idealistična anarhistična skupnost brez državne avtoritete.[4] Svobodno ozemlje je obstajalo med 1917 in 1921 in je štelo približno 7 miljonov Ukrajincev. Med državljansko vojno je tako imenovana črna armada oziroma Revolucionarna Ustajniška Vojska Ukraine sodelovala z rdečo armado v vojaških pohodih proti beli armadi. Makhno je bil nasprotnik boljševikov in njihovih totatlitarnih metod. Leta 1921 so boljševiki odredili napad na črno armada zaradi čedalje več defekcij rdeče armade k črni in grožnje anarhizma sovjetskemu režimu. Zaradi nenandnega napada in slabše opreme je bila črna armada poražena in svobodna ozemlja zavzeta.[5]

Velja za izumitelja tačanke (težki mitraljez na konjskem vozu).[6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 Record #118575805 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ↑ Library of Congress Authorities — Library of Congress.
  3. ↑ Driver, H. A. (julij 1961). Krahn, Cornelius (ur.). Mennonite life (angleščina). North Newton, Kan.: Bethel College. 16-17: 66. ISSN 0025-9365. OCLC 1757111. Soon he came to be known as Batyko Makhno (Ukrainian »Daddy Makhno«) and his followers were called »Makhnovtsy«. Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  4. ↑ Charles Townshend, John Bourne, Jeremy Black (1997). The Oxford Illustrated History of Modern War. Oxford University Press. ISBN 0-19-820427-2.CS1 vzdrževanje: Uporaba authors parametra (link)
  5. ↑ 1882-1945., Volin, (1955). The unknown revolution : Kronstadt 1921, Ukraine 1918-21. Libertarian Book Club. str. 693–97. OCLC 9131766.CS1 vzdrževanje: dodatno ločilo (link)
  6. ↑ William Henry Chamberlin, Russia's Iron Age, Ayer Publishing, 1970, p201; V. Rapoport, Y. Alekseev, V. G. Treml (translated by B. Adams), High Treason: Essays on the History of the Red Army, 1918–1938, Duke University Press, 1985, str. 68.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Stub icon

Ta članek o vojaški osebnosti je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.

Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nestor_Ivanovič_Mahno&oldid=5467813«