Nestor Ivanovič Mahno
| Nestor Ivanovič Mahno | |
|---|---|
 | |
| Svobodni teritorij | |
| Na položaju 5. januar 1919 – 28. avgust 1921 | |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | 26. oktober (7. november) 1888[1] Guljajpole[d], Jekaterinoslavska gubernija[d], Ruski imperij |
| Smrt | 25. julij 1934[2] (45 let) Pariz[1] |
| Narodnost | ukrajinska |
| Politična stranka | nobena (anarhistični komunizem) |
| Zakonci | Agafija Kuzmenko |
| Otroci | Jelena |
| Poklic | revolucionar, pisatelj, slikar, vojaška osebnost, anarhist, kmet, politik |
| Poznan po | Svobodni teritorij, Revolucionarna vstajenska vojska Ukrajine |
Verska opredelitev | nobena (ateist) |
Nestor Ivanovič Mahno (tudi le Očka Mahno[3]; ukrajinsko Нестор Іванович Махно, rusko Не́стор Ива́нович Махно́), ukrajinski anarho-komunist, gverilec in politik, * 26. oktober 1888, † 6. julij 1934.
Sprva poveljnik gverile je postal poveljnik samostojne anarhistične vojske v Ukrajini med rusko državljansko vojno. Kot poveljnik kmečke Revolucionarne vstajenske vojske Ukrajine (znana tudi kot Mahnovščina in Anarhistična črna vojska) je vodil gverilsko kampanjo med rusko državljansko vojno, pri čemer je prvotno podpiral boljševike, nato Ukrajinski direktorij, nato ponovno boljševike, nakar pa se je prizadeval za ustanovitev Svobodnega teritorija (oz. ozemlja) v Ukrajini; slednji naj bi bila idealistična anarhistična skupnost brez državne avtoritete.[4] Svobodno ozemlje je obstajalo med 1917 in 1921 in je štelo približno 7 miljonov Ukrajincev. Med državljansko vojno je tako imenovana črna armada oziroma Revolucionarna Ustajniška Vojska Ukraine sodelovala z rdečo armado v vojaških pohodih proti beli armadi. Makhno je bil nasprotnik boljševikov in njihovih totatlitarnih metod. Leta 1921 so boljševiki odredili napad na črno armada zaradi čedalje več defekcij rdeče armade k črni in grožnje anarhizma sovjetskemu režimu. Zaradi nenandnega napada in slabše opreme je bila črna armada poražena in svobodna ozemlja zavzeta.[5]
Velja za izumitelja tačanke (težki mitraljez na konjskem vozu).[6]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Record #118575805 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Library of Congress Authorities — Library of Congress.
- ↑ Driver, H. A. (julij 1961). Krahn, Cornelius (ur.). Mennonite life (v angleščini). North Newton, Kan.: Bethel College. 16–17: 66. ISSN 0025-9365. OCLC 1757111.
Soon he came to be known as Batyko Makhno (Ukrainian »Daddy Makhno«) and his followers were called »Makhnovtsy«.
{{cite journal}}: Manjkajoč ali prazen|title=(pomoč); Sklic ima neznan prazen parameter:|laydate=,|separator=,|trans_title=,|laysummary=in|laysource=(pomoč) - ↑ Townshend, Charles; Bourne, John; Black, Jeremy (1997). The Oxford Illustrated History of Modern War. Oxford University Press. ISBN 0-19-820427-2.
- ↑ 1882-1945., Volin, (1955). The unknown revolution : Kronstadt 1921, Ukraine 1918-21. Libertarian Book Club. str. 693–97. OCLC 9131766.
{{cite book}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava) Vzdrževanje CS1: številska imena: seznam avtorjev (povezava) - ↑ William Henry Chamberlin, Russia's Iron Age, Ayer Publishing, 1970, p201; V. Rapoport, Y. Alekseev, V. G. Treml (translated by B. Adams), High Treason: Essays on the History of the Red Army, 1918–1938, Duke University Press, 1985, str. 68.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
