Nepolnopomenska beseda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Nepolnopomenske besede so besede, ki ne poimenujejo neposredno predmetnosti, ki nas obdaja, marveč označujejo razmerja med deli povedi ali povedmi samimi. Mednje sodijo naslednje besedne vrste: predlog, veznik, členek in medmet. Slednji izražajo čustvena razmerja.

Prvin predmetnosti pogosto ne poimenujemo, temveč nanje le kažemo in zato govorimo o kazalnih besedah (npr. tukaj namesto doma, njen namesto tetin). Le-teh naslovnik pogosto ne razume, zato jih moramo zamenjati s polnopomenskimi (predmetnopomenskimi) besedami (npr.:

  • A: ˝Takrat sem jo s tem tako presenetil.˝,
  • B: ˝Kdaj takrat? Koga jo? S čim s tem? Kako tako?˝,
  • A: ˝Za rojstni dan sem Mojco presenetil z najnovejšo zgoščenko skupine AŽ, da še dolgo ni prišla do sape.˝).